Prvi mož Gazproma Aleksej Miller se bo prihodnji teden sestal s premierom Janezom Janšo

V kabinetu predsednika vlade so danes za STA povedali, da se bosta Miller in Janša sestala prihodnji teden in da bodo javnost o vsebini pogovora “pravočasno obvestili”.

Po informacijah časnika naj bi bil Miller v Sloveniji le nekaj ur, z Janšo, s katerim se je nazadnje srečal leta 2008, pa naj bi govorila o projektu Južni tok. Miller naj bi tako želel preveriti naklonjenost nove vlade gradnji plinovoda, ki bo bolgarsko črnomorsko obalo povezoval z Italijo prek ozemlja Slovenije.

Po srečanju naj bi bilo dokončno znano tudi, kdaj bosta Gazprom in družba Plinovodi, prej Geoplin plinovodi, uradno ustanovila skupno podjetje za gradnjo plinovoda, v katerem bosta polovična lastnika, piše Dnevnik.

Miller in prvi mož Plinovodov Marjan Eberlinc sta sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Slovenija podpisala 22. marca lani, skupno podjetje pa še ni ustanovljeno. Kot je v začetku leta za STA pojasnil Eberlinc, aktivnosti na projektu Južni tok sicer tečejo z nezmanjšano dinamiko.

Maja lani je bil Miller tudi na obisku pri takratnemu premieru Borutu Pahorju, ko mu je predstavil priprave na gradnjo plinovoda. Takrat je Pahor izpostavil pomen Južnega toka za Slovenijo in ponovil slovensko stališče, da podpira razpršitev virov in poti za dobavo plina na območje EU.

Z Janšo se je Miller srečal aprila 2008, ko sta izmenjala poglede na zagotavljanje energetske varnosti v Evropi in v globalnem okviru, ocenila pa sta tudi možnosti za sodelovanje na področju oskrbe z zemeljskim plinom in pri definiranju novih tranzitnih poti. Ugotovila sta, da pri tem obstajajo dobri temelji za krepitev vezi med slovenskimi in ruskimi podjetji.

Januarja se je Gazprom odločil, da se bo gradnjo Južnega toka, ki bo ruski zemeljski plin v Evropo pripeljal mimo Ukrajine, začela decembra in ne leta 2013, kot je bilo sprva predvideno. K pospešitvi gradnje plinovoda je decembra lani Millerja pozval ruski premier Vladimir Putin.

Dokončna odločitev o trasi plinovoda medtem še ni znana. Po pisanju Dnevnika je Gazprom konec lanskega leta Slovenijo skupaj z Bolgarijo, Srbijo in Madžarsko vključil na končni zemljevid trase plinovoda, na katerem za zdaj (še) ni Avstrije.

O podrobnostih samega plinovoda v Sloveniji – trasi, zmogljivosti in ceni (projekt naj bi bil vreden okoli pol milijarde evrov) – sicer iz uradnih virov po pisanju časnika še vedno ni mogoče izvedeti ničesar.

Plinovod, katerega gradnja je ocenjena na okoli 16,5 milijarde evrov in po katerem naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, naj bi bil končan leta 2015.

Delež Gazproma pri Južnem toku je 50-odstoten, 20-odstotni delež ima italijanski Eni, s po 15 odstotki pa pri projektu sodelujeta tudi nemški Wintershall Holding in francoski EDF.(sta)

Predsednik upravnega odbora Gazproma Aleksej Miller.