ZZR analiziral Wikileaksove depeše in apelira na Pahorja glede arbitražnega sporazuma

Zbor za republiko (ZZR) je natančno analiziral več sto v mesecu septembru na Wikileaksu objavljenih depeš, ki sta jih ameriški veleposlaništvi iz Ljubljane in Zagreba poslali v ameriško zunanje ministrstvo v zvezi z mejnim sporom med Slovenijo in Hrvaško. ZZR v duhu dobrih medsosedskih odnosov s Hrvaško slovenske in hrvaške javnosti ni želel vzburjati v času volilnih kampanj v obeh državah.

Sporočilo za javnost ZZR na tem mestu objavljamo v celoti:

“Glede na to, da so depeše javno objavljene in javno dostopne tudi hrvaški strani, želi ZZR slovensko javnost in odgovorne funkcionarje slovenske oblasti, še posebej predsednika republike in predsednika vlade, soočiti s temi depešami, in sicer z namenom, da se v korist Slovenije odpravijo vsi dvomi, ki bi utegnili nastati v zvezi s temi depešami. Ker je v petek predviden podpis hrvaške pristopne pogodbe pa je to tudi zadnja priložnost, da predsednik vlade v teh preostalih 24 urah od Hrvaške doseže jasno in nesporno pravno zagotovilo, da:

(a)  umika svojo sporno izjavo k Arbitražnemu sporazumu,
(b)  se nanjo ne bo sklicevala v arbitražnem postopku, in
(c)  izjava ne bo imela nobenih mednarodnopravnih učinkov v arbitražnem postopku.
Brez takšnega zagotovila, mislimo, da Slovenija ne more podpisati hrvaške pristopne pogodbe, ki sproža procesne mehanizme arbitražnega sporazuma.

Na Wikileaksu objavljene depeše namreč postavljajo vprašanje glede slovenske vloge pri nastajanju sporne hrvaške izjave in morebitnega pristanka Slovenije nanjo v pogajanjih za sklenitev arbitražnega sporazuma. Zakaj in v kakšnih okoliščinah je jasno razvidno iz depeš samih. Odgovorni predstavniki slovenske države so to vseskozi zanikali. Kako bo v luči teh depeš Slovenija prepričala arbitre glede t.i. »teritorialnega stika«? Kako bo ovrgla navedbe v ameriških depešah, ki bodo nedvomno predložene arbitrom kot dokazno gradivo?

Depeše poslane v Washington med avgustom in novembrom 2009 postavljajo vprašanje, ali sta se soočena s političnim pritiskom predsednik vlade – pa tudi predsednik republike – v resnici strinjala z možnostjo, da Slovenija izgubi t.i. »teritorialni stik«. V referendumski kampanji je predvsem predsednik vlade govoril prav nasprotno; predsednik republike je bolj previdno govoril o zmernem riziku.

ZDA in Hrvaška sta po vsem videzu imeli enake predstave o rešitvi mejnega spora in sicer tako, da izid glede t.i. ‘teritorialnega stika’ ne bi bil prejudiciran oz. vnaprej določen, in da bi do odločitve prišlo po hrvaškem vstopu v EU.

Glede na te depeše se postavlja vprašanje, ali je slovenska javnost na referendumu sprejela arbitražni sporazum ob dejanskem nepoznavanju vseh relevantnih dejanskih in pravnih okoliščin, ki bodo ključne za odločitev glede t.i. »teritorialnega stika«. To še posebej velja za pogajalsko zgodovino pojma »stik«, »junction«, sporne hrvaške izjave in slovenske vloge pri vsem tem. To bi utegnilo sprožiti vprašanja ustavnopravne, pa tudi mednarodnopravne veljavnosti arbitražnega referenduma!

ZZR zato poziva predsednika vlade, da »5 minut pred 12.« ustrezno zaščiti slovenski javni in pravni interes in odpravi vse dvome, ki bi utegnili nastati v zvezi s temi depešami.”

Lovro Šturm, predsednik Zbora za republiko. ZZR meni, da mora Borut Pahor nujno zaščiti slovenski javni in pravni interes v kontekstu arbitražnega sporazuma.

Foto: arhiv Politikis.si