Prihodnost evra, Prihodnost EU

Arhar je na okrogli mizi o prihodnosti evra in EU v organizaciji pobude Mreže idej v okviru Inštituta dr. Jožeta Pučnika spomnil, da Maastricht ni nastal čez noč. Njegovi kriteriji, če bi se spoštovali, pa da ne potrebujejo nove ureditve.

Dolžniške težave v območju evra niso nastale čez noč, zato tudi ne morejo biti odpravljene čez noč, je poudaril Arhar. Ta si fiskalne unije ne predstavlja drugače, kot spoštovanje sprejetih pravil in sankcioniranje.

Tečaj evra po njegovi oceni ne kaže šibkosti, saj se giblje okoli 1,30 dolarja. “Če bi evro propadel, bi bila škoda za vse,” je izpostavil. Dodal je, da valuta ne more rešiti vseh problemov.

Evropa bi morala po njegovem mnenju spremeniti direktive, ki posegajo na davčno področje, npr. direktiva o davku na dodano vrednost – prepričan je namreč, da ima prevelik koridor; od 16 do 25 odstotkov. Evroobveznice so po njegovi oceni solidarnost (upnik izbira dolžnika, torej se poplača pri tistem, ki je najboljši), nihče pa ne govori o suvereni imuniteti. Temelji primer je pri obrestni meri, je še poudaril Arhar.

“Delati moramo na tem, da ostanemo znotraj območja z evrom,” pa je ocenil geopolitični analitik Laris Gaiser in dodal, da je problem krize območja evra v pomanjkanju kredibilnosti. Problem vidi v tem, da v evroobmočju ni enotne politike, je pa 17 držav s skupno evropsko valuto. Te so monetarno odgovornost predale nekomu drugemu (Evropski centralni banki), politična odgovornost pa je ostala na lokalni ravni.

Slovenija je izvozno usmerjena, zato bi v primeru, da bi evro propadel, ostala brez trgov, je še poudaril Gaiser, ki sicer na evropskem političnem parketu pogreša politika z vizijo.

Kot je poudaril direktor naložbenega sektorja v KD Skladih Andraž Grahek, je Slovenija s prevzemom evra dobila dostop do kapitala, ki pa bi ga sicer po njegovi oceni lahko bolje izkoristili. Med stroški izgube evra je omenil izgubo kupne moči, višje stroške zadolževanja in izgubo trgov.

Vsi sogovorniki so se strinjali, da je trenutna kriza tudi kriza zaupanja, zato bo tega v prihodnje treba povrniti. Po Arharjevem mnenju bi morala Slovenija najprej redefinirati socialno državo, večjo težo je treba dati tudi javno-zasebnemu partnerstvu in tujim naložbam.

Po Grahkovem mnenju je treba izpeljati pokojninsko reformo, sanirati bančni sistem in usmeriti kapital v naložbe, po Gaiserjevi oceni pa bi morala Slovenija med drugim izkoristiti geostrateško pozicijo.(sta)

(foto in video: Politikis.si)