Mineva sto let od Amundsenove osvojitve Južnega tečaja s pasjo vprego

Norvežan Roald Amundsen je pred natanko stotimi leti (14.12.2011) kot prvi človek dosegel Južni tečaj. Zmagal je v dramatični tekmi z britanskim polarnim raziskovalcem Robertom F. Scottom, ki se z ekspedicije na Antarktiki ni nikoli vrnil. Amundsen pa se je s podvigom pasjo vprego leta 1911 zapisal v zgodovino.

Amundsen se je na osvojitev Južnega pola Zemlje podal sredi leta 1910. Trajalo je dobrega pol leta, da je njegova ladja Fram v začetku leta 1911 dosegla rob Antarktike, kjer je nato s svojo ekspedicijo postavil bazo Framheim.

Septembra 1911 se je s Hjalmarjem Johansenom, Kristianom Prestrudom in Jorgenom Stubberudom podal na prvi poskus osvojitve tečaja. A zaradi izjemno nizkih temperatur so poizkus opustili in se vrnili v Framheim.

Neuspeh je povzročil tudi razpoke v njegovi ekspediciji, zaradi česar so se Johansen in ostala dva podali v raziskovanje Zemlje kralja Edvarda VII. Amundsen pa se je nato 19. oktobra 1911 z drugo ekipo, ki so jo sestavljali Olav Bjaaland, Helmer Hanssen, Sverre Hassel in Oscar Wisting, podal na drugi poizkus osvojitve Južnega tečaja.

Nova ekspedicija se je na pot podala s štirimi sanmi in 52 psi. Ubrali so pot ob dotlej še neznanem ledeniku Axel Heiberg, 21. novembra pa so po štiridnevnem vzponu prispeli na rob polarne planote. Nato je trajalo še do 14. decembra 1911, da so prispeli na Južni tečaj – na 90 stopinj zemljepisne širine.

Prvi ljudje na Južnem tečaju so ta zgodovinski dosežek na hitro dokumentirali le z dvema fotografijama – eno z norveško zastavo, zapičeno v tla, in drugo z norveško zastavo na šotoru, ki so ga postavili v “bazi Polheim”, oziroma “domu na polu”.

Norvežanom je uspel neverjeten podvig. Poleg tega pa so za vsega 33 dni prehiteli ekspedicijo britanskega raziskovalca Scotta, ki je 17. januarja 1912 s še štirimi možmi sicer dosegel Južni tečaj, a se niso nikoli vrnil v bazo. Zmanjkalo jim je živeža in v izjemnem mrazu so podlegli.

Amundsen se je v svojo bazo Framheim vrnil 25. januarja 1912. Ostalo mu je še vsega 11 psov. Njegov izjemni dosežek je bil objavljen 7. marca 1912, ko je prispel v Hobart v Avstraliji, piše v spletni enciklopediji Wikipedia.

Leta 1914 je Južni tečaj skušal doseči tudi Ernest Shackleton, a mu ni uspelo. Leta 1929 pa sta ameriški admiral Richard Evelyn Byrd in njegov pilot Bernt Balchen postala kot prva človeka, ki sta preletela Južni tečaj.

Nato je trajalo vse do 31. oktobra 1956, da je na Južni tečaj znova stopila človeška noga. Ekspedicija pod vodstvom ameriškega admirala Georgea Dufeka je tja prispela z letalom in nato začela ustvarjati ameriško raziskovalno postajo, ki so jo poimenovali po Amundsenu in Scottu. Dokončali so jo leta 1957 in v njej namestili stalno posadko raziskovalcev in podpornega osebja.

V bazi nameravajo danes slovesno obeležiti stoto obletnico Amundsenovega dosežka. Poleg tega se je na ponovitev Amundsenovega podviga podalo več skupin raziskovalcev, ki so upali, da bodo pol dosegli ravno na obletnico.

Blizu uspeha naj bi bila sicer le dva Norvežana, Vegard Ulvang in Boerge Ousland, medtem ko so ostale, ko je postalo jasno, da jim ne bo uspelo doseči tečaja do danes, tja prepeljali z letalom, da se bodo lahko udeležili slovesnosti v bazi Amundsen-Scott, poročajo tuje tiskovne agencije.

Slovesnosti se bo udeležil tudi norveški premier Jens Stoltenberg, ki je na Južni tečaj prispel v torek in s tem postal šele drugi voditelj kake države, ki je obiskal najjužnejšo točko planeta (pred njim je leta 2007 Južni tečaj obiskala novozelandska premierka Helen Clark). Norveška televizija ga je pokazala na smučeh v lepem sončnem vremenu, a ob izjemno nizkih temperaturah.

Stoltenberg je preko Twitterja sporočil, da je delo raziskovalcev na postaji nanj naredilo velik vtis. “Zelo pomembno je za svet. So pionirji našega časa, tako kot je bil Amundsen svojega,” je zapisal. (sta)

Roald Amundsen na Južnem tečaju.