Fiskalni pakt medvladni sporazum za zdaj vključuje 23 članic EU
Fiskalni pakt za okrepitev proračunske discipline v območju evra bo po neuspehu pogajanj glede sprememb pogodbe EU postal medvladni sporazum 17 članic območja evra in za zdaj še šestih držav, ki evra še niso prevzele, je po koncu prvega dela zasedanja evropskih voditeljev povedal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.
Kot je po vnovičnem celonočnem zasedanju voditeljev držav in vlad EU dejal Belgijec na čelu Evropskega sveta, dodatni dve članici unije za zdaj še nista imeli mandata, da bi napovedali priključitev sporazumu.
Sporazumu naj se zagotovo ne bi pridružila le Velika Britanija, ki je bila po neuradnih informacijah tudi največji razlog za neuspeh pogajanj na ravni sedemindvajseterice. Češka, Švedska in Madžarska naj bi se medtem še odločale.
Če se bodo pridružile, bo članstvo v fiskalnem paktu širše od tistega v paktu za evro plus, ki določa cilje za krepitev konkurenčnosti, zaposlovanja, vzdržnosti javnih financ in finančne stabilnosti. V njem Švedska, Madžarska, Velika Britanija in Češka ne sodelujejo.
Van Rompuy je kot prednost medvladnega sporazuma izpostavil predvsem hitrost postopkov njegovega oblikovanja in ratifikacije v primerjavi s širokimi spremembami pogodbe, ki bi terjali zamudne postopke. Čeprav bi še vedno raje videl spremembo pogodbe EU, pa to ni bilo mogoče, je dodal.
Poudaril je tudi, da je v tem primeru politična zaveza enako pomembna, kot če bi spreminjali temeljno pogodbo EU. Belgijec je prepričan, da je fiskalni pakt pomemben rezultat, že junija pa naj bi predstavil poročilo z dodatnimi predlogi glede fiskalne integracije.
Tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je poudaril, da je zelo pomembno, da je uspel dogovor o fiskalnem pravilu, a opozoril, da je treba sedaj vse to zelo hitro spraviti v življenje.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je po koncu prvega dela zasedanja dejal, da bi moral biti novi sporazum pripravljen do marca.
Barroso je vesel, ker so voditelji pozvali tudi k hitri uveljavitvi novih predlogov Evropske komisije glede dodatne zaostritve proračunskega nadzora. Spomnil je, da sta EU oziroma območje evra v zadnjem letu in pol storila že veliko za krepitev fiskalnega in gospodarskega upravljanja, nekateri ukrepi pa se sploh še niso začeli izvajati.
Barroso je sicer prepričan, da je tudi s takim medvladnim sporazumom moč okrepiti zaupanje v evro, prav tako pa medvladni značaj sporazuma ne onemogoča institucijam EU, da sodelujejo pri upravljanju fiskalnega pakta. Evropska komisija tako s paktom dobiva pristojnosti, ki jih do sedaj še ni imela.
Voditelji so se po Van Rompuyevih besedah dogovorili že tudi o nekaterih vidikih kratkoročnega ukrepanja za rešitev dolžniške krize. Tako naj bi evropske države zagotovile do 200 milijard evrov sredstev za Mednarodni denarni sklad (IMF), da bo ta bolje opremljen za spopadanje s krizo, hitro naj bi končale postopek krepitve finančne moči začasnega sklada za zaščito evra (EFSF), stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM) pa naj bi začel delovati že julija prihodnje leto in ne šele 2013.
Dogovora glede dolgoročne možnosti postopne uvedbe skupnih evrskih obveznic ni bilo, odprta pa ostajajo še vprašanja glede načina financiranja ESM. (sta)