Čim slabše tem bolje
Piše: Ive A. Stanič, publicist
V tem času je za vnete domoljube in polnoletne državljane pomembno, kdo bo novi mandatar. Ker je velikokrat slišati, da gre za Slovenijo, za naše državljane, je prav, da se vprašamo, kdo pa bi za Slovenijo največ storil in se zanjo žrtvoval. Odgovori na naslednja vprašanja bi marsikaj pojasnili in razodeli. Na primer: Kdo je najbolj sposoben in voljan rešiti Slovenijo? Kdo je leta 2008 zapustil vodenje Slovenije novi vladi v povsem ugodnem položaju? Kdo ima največ mednarodnih izkušenj in znanja, kdo je štiri leta vodil delo Sveta EU? Kdo ima v svoji beležki največ naslovov ključnih ljudi v Evropi in svetu? Kdo ima na evropskem parketu tudi največ zaupanja in s tem odprta vrata za pomembna in odločilna pogajanja? Kdo ima najboljši program, naravnan v prid Sloveniji oziroma rešitvi iz krize? In nenazadnje, kdo ima največ zaslug za osamosvojitev Slovenije? Vse bolj je videti in slišati, da ta dejstva za konkurenčne stranke sploh niso pomembna. Tu ne smemo mimo vprašanja, kaj pa je pri sestavljanju vlade sploh pomembno?
Natančni in pošteni odgovori bi zagotovo odgovorili na vprašanja, kdo bi v današnjem stanju storil največ za Slovenijo? Ocena bi znala biti realna le v primeru, če smo sposobni opustiti vse politične, verske in druge predsodke in zamere.
Verjetno bi imeli pri urejanju odgovorov tudi težave, saj velikokrat pridobitniška histerija in materialistična naravnanost prekrije domovinska in povsem človeška čustva. Zato gre sklepati, da se bo na najvišji tron usedel najmanj sposoben in hkrati vprašljivo pošten politik, saj poleg vidne arogance skriva še cel kup drugih nečednosti.
Toda Slovenci smo vse bolj znani po mazohističnih nagnjenih. Svojega vladnega šefa bomo skoraj gotovo izbrali po načelu: Čim slabše tem bolje.
Zoran ima problem. Dokler so on in njegovi oblečeni v trenirke, jim gre vse kot po maslu. Ko se preoblečejo v dolgočasna civilna oblačila, izgledajo kot okravatane afne in magija izgine.
Poleg tega ga očitno spremlja fenomen, ki se mu reče Ciper. Denar na-ciper, v parlament ko-ciper, rula lu-cipher…
Čas je , da se vsede na barko in odjadra na-ciper. In tam tudi ostane!
Včerajšnji parlamentarni cirkus dokazuje, da imamo Slovenci poleg izredno inteligentnih bull-mastifov tudi izredno srečo, vsaj zaenkrat.
Pa si mi pisanje prihranil.
Če bi dobili Jankoviča za vladarja, se bi mi zdelo tako, kot, da bi v trgovino s porcelanom zašel slon. Podobno je bilo tudi videti njegove poslance, ki so bili iz vseh vetrov privlečeni v parlament. Najbolj “karakterni” pa so seveda bili “že stari znaci parlamenta”, ki se nenehno obračajo po vetru.