Po volitvah državni udar?

Piše: Gašper Blažič

Dobra dva tedna pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami postajajo zadeve vedno bolj jasne. Potem ko se je zdelo, da bi prvo mesto utegnil Janši iz rok iztrgati najprej Zoran Janković, nato pa še Gregor Virant, je sedaj že jasno, da razne instant-stranke težko resno posežejo v volilno telo »tekačev na dolge proge«. Janševa SDS po javnomnenjskih anketah trdno drži v rokah svoje prvo mesto in je tudi najbolj verjetna zmagovalka volitev. Če računamo, da jo podpira približno tretjina anketirancev ob sorazmerno visoki volilni abstinenci, bi se njen delež utegnil povzpeti celo na štirideset odstotkov, kar pa ni daleč od želene formule 50+.

Po drugi strani pa je Zoran Janković na nek način že priznal svoj lasten poraz, kar je zanj vse prej kot prijetno, saj gre za človeka, ki vsaj na zunaj izžareva veliko samozavesti in tudi arogance, kajti navsezadnje je bil vedno vajen zmagovati. Če je bil doslej uspešen v Ljubljani, pa se je pokazalo, da bo »kapitalist s socialnim čutom« le stežka prepričal ostalo Slovenijo. Navsezadnje mu tudi soočenja na TV ne ustrezajo preveč, že tako ali tako pa ga bremenijo posli njegovih sinov. Tudi Virant je v svoji zagnanosti naredil precej napak, zaradi katerih bo verjetno precej izgubil. Vendar tu ne gre samo zaradi njegove afere z zaslužki, pač pa bolj zaradi dejstva, da ni mogel preseči svoje zaznamovanosti z birokracijo, kateri je načeloval kot minister v Janševi vladi. Formiranja svoje stranke se je dejansko lotil ali prehitro ali pa tudi prepozno – morda bi imel več uspeha, če bi se projekta svoje stranke lotil že pred dvema letoma ali pa morda najprej v tajnosti, da bi lahko prvi javnomnenjski efekt ujel malo pred volitvami. Zdi se tudi, da je hotel nekoliko na silo zajahati Drnovškovega konja – spomnimo se, pokojni dr. Janez Drnovšek je že kmalu po osamosvojitvi Slovenije s svojo LDS na volitve odšel s sloganom »Ne levo, ne desno, ampak na bolje«. Toda nekoliko živčna in nepotrebna pripomba ekonomista dr. Janeza Šuštaršiča v intervjuju za Nedeljski dnevnik o »avtokratskem Janezu Janši« je očitno precej omajala podobo sredinske usmeritve Državljanske liste, saj je s tem zakorakala po poti, ki jo je začrtal še en ekonomist dr. Jože P. Damijan, sicer nekdanji minister za razvoj v Janševi vladi, ki je zdržal samo nekaj mesecev. Morda to dokazuje, da liberalni ekonomisti gojijo do Janše precejšnje zamere, ker jih v času svojega vladanja ni ubogal. Toda če se je doslej ravno Janši očitalo zamerljivost kot lastnost, ki stranki jemlje popularnost, potem je potrebno tudi do tistih, ki gojijo zamere do Janše, uporabljati enaka merila.

A vendarle velja spomniti na že dostikrat komentirano in močno opaženo napoved predsednika države Danila Türka, češ da bo temeljito premislil, komu bo podelil mandat. V moralnem smislu obubožani predsednik republike, ki mu je nekaj verodostojnosti vzela še zadnja mini-afera z nabavljanjem spodnjega perila na državne stroške (s čimer se je nekoliko relativizirala afera z »Metino metlo«), je s svojo napovedjo verjetno razveselil postkomunistično nomenklaturo, ki se je očitno sprijaznila s tem, da je zmaga SDS samo še vprašanje časa in da je tudi zmanjkalo časa za »veliki pok«. Celo nadaljevanje sojenja v aferi Patria ne more več škodovati obetajočemu se uspehu »rumenih«. A vendarle obstaja razlog za skrb: kot so namreč danes sporočili naši viri s tožilstva, bi lahko po volitvah prišlo do posega represivnih organov v politično dogajanje, vključno z morebitno aretacijo Janeza Janše, domnevno zaradi »zavarovanja dokazov« v zadevi Patria. S tem bi predsednik republike dobil nekakšen moralni alibi, da mandata za sestavo vlade ne podeli predsedniku zmagovalne stranke. Tu seveda ne gre izključiti tudi scenarija, da bi vse ostale parlamentarne stranke skupaj sestavile vlado, medtem ko bi bila zmagovalka volitev v opoziciji. Takšen scenarij je povsem verjeten, saj je povsem jasno, da se Milan Kučan ne bo zlepa sprijaznil s tem, da bo Slovenija v novem mandatu obarvana »desno-sredinsko«.

Toda če bi se kaj takega v resnici zgodilo, bi se lahko ponovil prizor iz začetka leta 1997 – ko je namreč po Puckovem prestopu prišlo do pat pozicije v parlamentu, je Drnovšek najprej sestavil vlado iz vseh strank, razen iz »desnega trojčka«, kar pa je sprožilo buren odziv in celo demonstracije pred parlamentom. Tokrat pa bi lahko prišlo celo do bolj resnih demonstracij, kot so bile tiste iz leta 1994, ko je bil Janša zaradi afere Depala vas odstranjen z ministrske funkcije. Zato se na tem mestu zastavlja vprašanje: ali bo nomenklatura upala tvegati z državnim udarom? Odgovor bo znan po četrtem decembru.