Srbija in Črna gora najbližje statusu kandidatke za članstvo v EU

Evropska komisija bo v sredo predstavila letni širitveni pregled, ki vključuje poročila o napredku držav na poti v EU. Najboljši novici si lahko obetata Srbija in Črna gora, saj naj bi prva dobila priporočilo za pridobitev statusa kandidatke za članstvo v uniji, druga pa za datum za začetek pristopnih pogajanj z unijo.

Evropska komisija vsako jesen predstavi širitveni sveženj, ki vključuje poročila o napredku kandidatk in potencialnih kandidatk za članstvo v uniji ter širitveno strategijo. Kandidatke so Hrvaška, Turčija, Makedonija, Islandija in Črna gora, potencialne kandidatke pa Srbija, Albanija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo.

Srbija, ki je za članstvo v uniji zaprosila decembra 2009, lahko po navedbah virov pri EU kot nagrado za prijetje zadnjih haaških obtožencev Ratka Mladića in Gorana Hadžića ter izvedbo številnih reform od komisije pričakuje priporočilo za dodelitev statusa kandidatke, ne pa tudi za določitev datuma za pogajanja.

Komisija bo sicer po navedbah virov opredelila pogoje za začetek pogajanj Srbije z unijo. Ti naj bi se nanašali predvsem na izboljšanje odnosov s Kosovom, na primer na dodatni napredek v dialogu Beograda in Prištine pod okriljem EU, v okviru katerega poskušata strani rešiti praktična vprašanja s ciljem dogovora glede statusa Kosova.

Zaradi napetosti na severu Kosova je negotovo, ali bodo države članice potrdile priporočilo komisije za dodelitev statusa kandidatke Srbiji. To morajo storiti s soglasjem. Nemčija na primer jasno poudarja, da bo morala Srbija za njen pristanek za napredek na poti v EU izboljšati odnose s Kosovom.

Srbija ne priznava neodvisnosti Kosova, razglašene februarja 2008. Prav tako samostojnosti Kosova ne priznava pet članic unije – Španija, Romunija, Slovaška, Ciper in Grčija, kar otežuje odnose med EU in Kosovom. Zunanji minister Samuel Žbogar je v ponedeljek menil, da bi bilo zato treba začeti pogovore o posebnem pogodbenem odnosu med EU in Kosovom.

V primeru Kosova se sicer pojavljajo ugibanja, da bi Evropska komisija lahko v sredo predlagala kažipot za vizumsko liberalizacijo s Kosovom, ki je edini del Zahodnega Balkana, za katerega ta še ne velja. Žbogar je v ponedeljek dejal, da si Slovenija želi pozitivno novico v povezavi z vizumsko liberalizacijo in Kosovom.

Še najboljša novica se sicer obeta Črni gori, ki je za članstvo v EU zaprosila decembra 2008. Aprila 2009 so države članice Evropsko komisijo pozvale k mnenju o članstvu. Ta je novembra lani priporočila, naj se Črni gori dodeli status kandidatke, kar je vrh EU nato potrdil decembra lani. Komisija bo predvidoma predlagala datum za začetek pogajanj Črne gore z EU.

Makedonija pa na ta korak čaka že od decembra 2005, ko je dobila status kandidatke. Čeprav je komisija že v preteklih letih predlagala, naj države članice začnejo pogajanja z Makedonijo, pa soglasje o tem ni bilo mogoče predvsem zaradi spora z Grčijo zaradi nerešenega vprašanja imena pa tudi zaradi notranjepolitičnih razmer v državi.

Albanija si ne more obetati priporočila za dodelitev statusa kandidatke, BiH pa je zaradi notranjepolitičnega zastoja – leto dni po volitvah še vedno ni oblikovala vlade – sploh na repu vseh držav na poti v EU. Albanija in BiH lahko tako po navedbah virov pričakujeta predvsem opozorila, naj se resno lotita izvajanja reform in izpolnjevanja pogojev za napredek na poti v EU.

Najbliže članstvu v EU je seveda med vsemi omenjenimi Hrvaška, ki je junija končala pogajanja in bo po pričakovanjih 19. decembra v Varšavi podpisala pristopno pogodbo z EU. Po potrditvi angleškega besedila pogodbe v Svetu se od komisije pričakuje zelena luč za začetek postopkov za potrditev podpisa pogodbe v Evropskem parlamentu in nato še dokončno v Svetu.

Islandija, ki je sicer že članica schengenskega prostora in Evropskega gospodarskega območja ter je tako večino evropske zakonodaje že prenesla v nacionalno, je junija odprla in zaprla prva pogajalska poglavja. Največja izziva za Islandijo bosta po pričakovanjih ribištvo in vprašanje povračil britanskim in nizozemskim varčevalcem propadle islandske banke Icesave.

Poleg Islandije se z EU o članstvu pogaja tudi Turčija, ki je pristopna pogajanja začela hkrati s Hrvaško, a je ostala daleč zadaj. Nazadnje je Turčija novo pogajalsko poglavje odprla konec lanskega junija. Doslej je odprla 13 in začasno zaprla eno poglavje od 35. V Ankari so že večkrat poudarili, da so s tem zastojem zelo nezadovoljni.

Največji problem za počasen napredek Turčije so njeni nerešeni odnosi s Ciprom, zaradi katerih je EU decembra 2006 zamrznila osem poglavij, pa tudi odločno nasprotovanje Francije in Nemčije njenemu polnopravnemu članstvu v EU. V zadnjem času se je Turčija z več dejanji odločno distancirala od EU in usmerila v krepitev stikov z državami Bližnjega vzhoda.

Turčija lahko od komisije pričakuje opozorila, naj izboljša spoštovanje temeljnih svoboščin, še posebej svobode izražanja, ter odnose s Ciprom, pri čemer naj se vzdrži groženj.

Vse predloge in priporočila komisije morajo potrditi države članice s soglasjem, šele nato so lahko uresničena v praksi. Širitev in Zahodni Balkan sta običajno na dnevnem redu decembrskega zasedanja voditeljev držav in vlad članic unije, ki imajo zadnjo besedo glede udejanjenja priporočil komisije. (sta)

*slika je simbolična