Bivši hrvaški premier in predsednik HDZ Ivo Sanader bo v petek prvič stopil pred sodnika na sojenju zaradi domnevnega prejetja pol milijona evrov podkupnine od Hypo Alpe Adria Banke sredi 90. let prejšnjega stoletja. To bo prvo sojenje Sanaderju, ki je obtožen in osumljen v šestih primerih korupcije.
V obtožnici Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) piše, da je Sanader kot tedanji pomočnik zunanjega ministra Mateja Granića od koroške banke prejel pol milijona evrov nezakonite provizije. To je dobil za posredovanje pri posojilu v višini 20 milijonov evrov za nakup in urejanje hrvaških diplomatskih poslopij med letoma 1994 in 1995. Ker je bila Hrvaška takrat v vojni, je obtožen tudi vojnega dobičkarstva.
Preiskavo v primeru domnevne provizije Hypo banke so sprožili marca letos, potem ko je avstrijsko državno tožilstvo Hrvaški izročilo dokumente, na podlagi katerih so ugotovili, da se je Sanader dogovoril za sporno provizijo z bivšima direktorjema Hypo banke Wolfgangom Kultererjem in Günterjem Striedingerjem. Proti omenjeni dvojici poteka preiskava v Avstriji zaradi domnevne zlorabe položaja in pooblastil v koroški banki.
Poleg Granića, Kultererja in Striedingerja bo hrvaško tožilstvo na sojenju povabilo še 16 prič, med drugim takratnega hrvaškega premiera Nikico Valentića. Najbolj znano ime med pričami obrambe pa je nekdanji avstrijski zunanji minister Alois Mock.
Sanader je večkrat ponovil, da ni kriv, še posebej pa se mu upirajo obtožbe za vojno dobičkarstvo, saj je bil, kot trdi, polkovnik hrvaške vojske.
Njegova obramba trdi, da tožilstvo nima nobenih dokazov, ker se sklicuje na zakon o nezastaranju kaznivega dejanja vojnega dobičkarstva med tranzicijo in privatizacijo ter mu želi soditi za dejanja izpred 17 let, ki “jih ni storil”.
Zaradi podkupovanja ter zlorabe položaja in pooblastil, ki so povezana z vojnim dobičkarstvom, Sanaderju grozi do deset let zapora. Tožilstvo poleg tega zahteva, da bivši premier vrne provizijo.
Zagrebško sodišče je Sanaderju zaradi nevarnosti pobega sredi oktobra za 60 dni podaljšalo pripor, potem ko je po izročitvi iz Avstrije 18. julija prestal tri mesece v zagrebškem preiskovalnem priporu. Preiskovalni sodnik Krešimir Devčić je obenem zavrnil zahtevo obrambe, da bi Sanaderja izpustili proti plačilu 12,4 milijona kun (1,6 milijona evrov) varščine.
Obtožnica v primeru Hypo banke je prva, ki jo je protikorupcijski urad vložil proti bivšemu premieru. Sredi septembra je sledila obtožnica zaradi domnevnega prejetja desetih milijonov evrov podkupnine od madžarskega energetskega giganta Mol za prevzem upravljavskih pravic v hrvaški naftni družbi Ina. Preiskovalci Sanaderja sumijo korupcije ter zlorabe položaja in pooblastil še v štirih primerih.
Obtožbe o prejetju podkupnine od Hypo banke so za zdaj tudi edine, ki se nanašajo na obdobje, preden je Sanader prevzel vodenje vlade. S premierskega položaja je nepričakovano odstopil sredi drugega mandata, 1. julija 2009.
Sanaderja so prijeli 10. decembra lani v Avstriji na podlagi hrvaške tiralice, dan potem ko je zapustil Hrvaško. Pobegnil je le nekaj ur pred tem, ko so mu odvzeli poslansko imuniteto in zahtevali njegov pripor v primeru Fimi-Media. Poslansko imuniteto so mu odvzeli tudi v primeru Hypo banke, za ostale primere pa to ne bo potrebno, ker bo njegov poslanski mandat potekel z razpustitvijo sabora prav v petek, ko se bo začelo sojenje.
Poslovanje oglaševalske agencije Fimi-media je, kot poudarjajo hrvaški mediji, šolski primer sistemske korupcijske mreže. Sanader naj bi skupaj s še 15 osumljenci preko Fimi-medie iz javnih podjetij in ministrstev odtujil najmanj 13,5 milijona evrov. Del denarja naj bi končal v črnih skladih HDZ, del pa v zasebnih žepih. Na Sanaderjevih računih naj bi tako končalo 3,8 milijona evrov.
Po navedbah državnega tožilstva so v času šestletne Sanaderjeve vladavine v različnih korupcijskih primerih iz državnih podjetij in ustanov odtujili okoli dve milijardi kun (270 milijonov evrov). Gre za številne primere milijonskih finančnih malverzacij z javnimi razpisi v državnih podjetjih, kot sta hrvaške avtoceste ali hrvaško elektrogospodarstvo.
Razsežnost korupcije na državni ravni še ni dokončno razkrita, saj z vsakim novim zaslišanjem osumljenih razkrijejo nove primere. Samo v zadnjih nekaj dneh so mediji poročali o treh novih velikih protikorupcijskih preiskavah, v katere naj bi bil vpleten Sanader.
Sojenje za Hypo banko se bo začelo le pet tednov pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo predvidoma 4. decembra. Čeprav aktualno vodstvo HDZ v primer ni neposredno vpleteno, so korupcijske afere močno načele priljubljenost vladajoče stranke, ki se na vsak način otepa povezanosti s Sanaderjem in njegovim “paralelnim modelom vladanja”. Sanader pa je od enega najbolj priljubljenih politikov na Hrvaškem postal eden najbolj osovraženih.
Državno tožilstvo pripravlja obtožnico zaradi korupcije tudi proti HDZ kot pravni osebi. Med pričami naj bi bila tudi premierka Jadranka Kosor, ki naj bi po navedbah medijev vedela za črne sklade v vladajoči stranki. HDZ naj bi uporabljal denar iz črnih skladov za predvolilne kampanje, vključno s predsedniško kampanjo Kosorjeve leta 2005. Sanader že vseskozi trdi, da ne more biti edini odgovoren za vse nepravilnosti. (sta)
Foto: arhiv Politikis.si