Reciklaža starih kadrov

Piše: Gašper Blažič, novinar Demokracije

Zagotovo je bil ta konec tedna med najpomembnejšimi v predvolilni kampanji. Slovenija je postala bogatejša za dve novi stranki, ki bosta 4. decembra skoraj zagotovo prestopili prag parlamenta. S tem se je vsaj delno končala uganka, kateri kadri bodo nastopili v obeh strankah. Če je Virantova pobuda rodila stranko, ki dejansko nosi naziv »lista« (kar je dejansko dobro zamišljen kompromis, saj s tem daje vtis nevtralnosti in nevpetosti v levo-desne politične, pardon, politikantske zdrahe) in je združila že znane ljudi, ki pa doslej niso bili direktno vpeti v politiko (razen seveda dr. Gregorja Viranta samega, saj je bil državni sekretar in nato minister), pa za Jankovićevo stranko velja, da združuje predvsem tiste, ki so že dosedaj delovali kot mestni svetniki na njegovi listi, in pa seveda prebežnike iz dosedaj vladajočih strank, tj. »levega trojčka« in DeSUS. Nič nenavadnega torej, da zlobni jeziki že proglašajo Zorana Jankovića za najboljšega slovenskega ekologa, saj je dejansko poskrbel za reciklažo starih kadrov, ki bi morali sicer končati na smetišču politične zgodovine, tako pa so znova dobili možnost in priložnost, da se kot »novi obrazi« pojavijo na listi, ki jo je dejansko sproduciral »murgelski laboratorij«.

In kdo vse naj bi prestopil v Jankovićevo stranko? Že nekaj časa se je govorilo o tem, da bi lahko na njegovi listi pristalo precej prebežnikov iz SD. Tovrstno potezo je že naredila županja Metlike Renata Brunskole, ki sicer ni članica SD, je bila pa v dosedanjem mandatu poslanka. Podobno menda razmišlja tudi slovenjgraški župan Matjaž Zanoškar, ki je bil doslej poslanec DeSUS. Vendar bi njuna kandidatura pomenila, da bi se morala posloviti od županskih funkcij, saj bo z novim mandatom državni zbor »očiščen« poslancev z županskimi funkcijami. Ni pa še znano, ali se bo Jankovićevi stranki pridružila še ena dosedanja poslanka, tj. Julijana Bizjak Mlakar, ki je že izstopila iz SD, se je pa Jankoviću že pridružila Janja Klasinc. No, med prebežniki iz Zaresa velja omeniti prav tako dva dosedanja poslanca, to sta Cveta Zalokar Oražem (slednja je zamenjala že tri stranke) ter Alojz Posedel, zagotovo pa je eden najzvestejših Jankovićevih kadrov tudi Roman Jakič, ki ima za seboj dolgoletno kariero poslanca, pa tudi članstvo v strankah LDS in Zares. Sicer pa so se sobotnega kongresa Jankovićeve »pozitivne Slovenije« udeležili predvsem njegovi dosedanji podporniki, predvsem seveda tisti iz »foruma 26« (poimenovano po peticiji 26 znanih Slovencev, ki so Jankovića pozvali k angažiranju). Med navzočimi je bilo mogoče opaziti številne direktorje, estradnike, športnike in politike. Navsezadnje, diplomat in nekdanji županski kandidat Jožef Kunič, ki po poročanju Požareporta ne plačuje več članarine LDS, je zagotovo eden tistih, ki bodo k Jankoviću pripeljali še kakšnega vidnega člana LDS. Zagotovo pa je prvovrstni fenomen, da se je kongres, ki je potekal v nekdanjem kinu Šiška, kjer je sedaj center urbanih kultur, končal prej kot v eni uri. In da seveda ne pozabimo na navzočnost Nikole Damjanića, direktorja agencije Ninamedia, ki mu je samo za en glas spodrsnilo pri naskoku nadzornega sveta STA.

Toda kakšen program dejansko prinaša stranka najbolj razvpitega slovenskega župana? Na kongresu doslej ni bilo slišati o konkretnih potezah, razen morda v tem, da bo DDV višji za eno odstotno točko. Zagotovo to ni ukrep, ki bi pripomogel k blaginji. Naravnost bizarno pa je, da novinarka nacionalne televizije, sicer poročena z lobistom iz znane komunistične dinastije, program Jankovićeve stranke proglaša za najbolj socialnega – pa čeprav so tam navzoči obrazi dajali vtis, da bo stranka predstavljala predvsem kombinacijo kaviar-socializma ter tovarišijskega kapitalizma. Navsezadnje je to pokazala tudi burleska, ki se je na ljubljanskem Magistratu zgodila pred dvema tednoma, sledil pa je še »miting resnice« na Kongesnem trgu. Konkretnih programskih rešitev še vedno ni nikjer, pač pa zgolj obljube, da bo Slovenija po koncu Jankovićevega mandata med najboljšimi državami na svetu. Mar ni nekaj podobnega za Nemčijo obljubljal tudi Hitler, ko je šele naskakoval oblast? Populistične obljube namreč v času krize učinkujejo kot nekakšen delirij političnega mesianizma.

No, ob vsem tem velja opozoriti tudi na nekatera zanimiva dejstva, namreč precej nenavadno merjenje javnega mnenja. Če je prejšnji teden anketa časopisa Dela namerila minimalno prednost (tedaj še neustanovljene) Jankovićeve stranke pred SDS, je zadnja anketa Mediane zaznala podoben status Virantove stranke, medtem ko je anketa Slovenski utrip še vedno pokazala prednost SDS pred obema novima strankama. Da pa imata slednji v osrednjem informativnem bloku obeh največjih televizij (TVS in Pop TV) prednost pred SDS, je že empirično dokazano z meritvami v minulih dveh tednih, saj se je Janković v obdobju od 6. do 20. oktobra v informativnem programu obeh televizij pojavljal dve uri in pol, Virant dobro uro in pol, medtem ko je Janševa SDS dobila prostor za manj kot eno uro, čeprav je ravno v tem času predstavljala svoj program. Nobenega dvoma pa ni, da v Jankovićevem taboru kljub temu vlada zaskrbljenost. To je navsezadnje pokazal tudi včerajšnji nastop Milana Kučana v Odmevih, kjer je nekdanji predsednik republike znova obračunal z opozicijo in hkrati izrazil »željo«, da bi TV Slovenija mimo zakona o RTV organizirala »mešana« soočenja parlamentarnih ter izvenparlamentarnih strank, Kučanovo zahtevo pa so na nek način že podprli nekateri tiskani mediji in celo nekateri pravniki, ki se jim ne zdi problematično kršenje »Grimsovega« zakona o RTV. Očitno je namreč, da je za Jankovićevo stranko edini sprejemljiv rezultat na volitvah zmaga, vse drugo bi bila katastrofa. Ker pa zmaga še zdaleč ni zagotovljena, lahko v naslednjih tednih pričakujemo še hujše medijske pritiske v prid »šerifa iz Saraorcev«….