Gradbeništvo v Sloveniji in kriza: 29% manj poslov, 20.000 ljudi izgubilo delo!

Potem ko je delež gradbeništva leta 2008 znašal 7,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je šlo v tej panogi v Sloveniji le še navzdol. Leta 2009 je dosegala še sedem odstotkov BDP, leta 2010 šest odstotkov, v prvih šestih mesecih letos pa le še 4,3 odstotka BDP, je razvidno iz podatkov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Slovenija je po rasti gradbeništva na repu lestvice držav EU. Glede na podatke zbornice namreč trenutno beleži 29-odstotno krčenje, večji upad gradbeništva pa imata v sedemindvajseterici le Španija in Grčija.

V Sloveniji smo bili po izbruhu krize priča propadom več gradbenih podjetij. Med velikimi je šel novembra lani v stečaj Vegrad, junija letos pa SCT. Primorje se medtem letos sooča s hudimi težavami. Dejavnost, vezano na sektor, je (posledično) ustavilo tudi veliko malih podjetnikov, so opozorili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenje (OZS).

Takšno stanje v panogi se odraža tudi na trgu delovne sile. Kot pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje, se je število zaposlenih v gradbeništvu povečevalo vse do leta 2008, ko je na letni ravni poskočilo za 12,2 odstotka na 87.947 zaposlenih (10,1 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji), nato pa se je začelo zmanjševati.

Leta 2009 se je skrčilo za 1,3 odstotka, lani za 9,5 odstotka, v prvih sedmih mesecih letos pa za 13,4 odstotka na 69.339 zaposlenih (8,4 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji).

V GZS in OZS so kritični, ker da država za pomoč gradbeništvu ni sprejela nobenih ukrepov. Druge države v uniji so ravnale drugače, poudarjajo. Italija je po navedbah GZS panogi priskočila na pomoč s 40 milijardami, Nemčija s 25 milijardami, Francija z 21,3 milijarde, Belgija s štirimi milijardami, Finska z milijardo in pol, Avstrija pa z milijardo evrov.

Na finančnem ministrstvu pa so zatrdili, da so za izboljšanje stanja v panogi sprejeli več ukrepov. Na področju javnega naročanja so spomnili na noveli, ki naj bi zagotovili transparentno rabo javnih sredstev in preprečili morebitne zlorabe pri izbiri izvajalcev, in na priporočila vlade za gradnje, ki so proti izbiri izvajalca zgolj na podlagi najnižje cene.

Na področju državnih poroštev in jamstev so omenili zakon o jamstveni shemi in uredbo o izvajanju tega zakona. Kot so navedli, država iz tega naslova v okviru 170,3 milijone evrov posojil gradbenih podjetij jamči za 63,3 milijona evrov.

Ministrstvo je izpostavilo tudi spremembe zakona o poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb, na podlagi katerih bodo lahko gradbeniki za svoja posojila pridobili poroštvo države. Novela, ki je v postopku DZ, prinaša tudi druge novosti, “poglavitna pa je, da bo s poroštvi države poleg financiranja investicij omogočeno tudi financiranje obratnih sredstev gospodarskih družb”.

Na področju davkov je finančni resor izpostavil novele, ki so vzpostavile sistem obrnjene davčne obveznosti z gradbenika na prejemnika storitev, urejajo problem plačilne nediscipline in omogočajo zmanjšanje obračunanega in neplačanega DDV od priznanih terjatev, ki jih je davčni zavezanec prijavil v insolventnem postopku.

Zbornice z učinki niso bile zadovoljne in so s ciljem ustaviti in obrniti negativne trende pripravile svoja izhodišča. V GZS so navedli, da je treba gradbeništvo zaščititi pred negativnimi učinki globalizacije, zagnati naložbe, bolj urediti trg javnih naročil, poskrbeti za financiranje izvajalcev ter zagotoviti pravno varnost poslovanja v gradbenih verigah in učinkovito izvajanje postopkov zaradi insolventnosti.

Prav tako je treba po njihovih besedah sprejeti ustrezno investicijsko, davčno in finančno politiko ter pripraviti programe za zagotovitev socialne varnosti in prekvalifikacije brezposelnih v gradbeništvu. Zavzeli so se še za postavitev kompetentnega koordinacijskega telesa oz. direktorata za gradbeništvo na ravni vlade.

(Podobne) ukrepe so predstavili tudi v OZS. Predlagali so sodelovanje države pri usmeritvi dela gradbeništva na tuje trge ter sprejem programa vzpodbujanja investicij, ki bi zagotavljal izvajanje javnih gradenj, spodbujal individualno gradnjo in zagotovil kreditiranje s strani bank.

Tudi v tej zbornici verjamejo, da je treba zagotoviti bolj pregledno javno naročanje, “ki naj temelji na strokovnosti, redu in pravičnosti ter enakopravnosti malih in velikih”. Prav tako se strinjajo, da je treba bolj urediti področje plačilne discipline, doseči odgovornost projektantov in drugih udeležencev, vzpostaviti učinkovit pravosodni sistem, poiskati ustrezno nadomestilo za drage bančne garancije ipd.

Med drugim so se zavzeli tudi za vzpostavitev enotnega sistema načrtovanja realnih stroškov gradnje s pomočjo poenotenih računalniških orodij, oblikovanje pogojev za združevanje malih izvajalcev in pomoč pri zagonu poslovanja tovrstnih poslovnih združenj ter iskanje sredstev EU za pomoč gradbeništvu (denimo za energetsko sanacijo in gradnjo okoljskih objektov). Tudi v OZS verjamejo v smotrnost ustanovitve direktorata za gradbeništvo. (sta)

*slika je simbolična