Vzpodbujanje zaposlovanja v ZDA; Obama bo predlagal 300 milijard dolarjev za nova delovna mesta

1

Ameriški predsednik Barack Obama bo v nocojšnjem govoru v kongresu predlagal kombinacijo povečanja zvezne porabe in davčnih olajšav za vzpodbujanje zaposlovanja v ZDA. Vendar pa je razpoloženje v kongresu slabo in veliko republikancev sploh ne bo navzočih na govoru predsednika.

Obama se zaveda, da Američane zdaj, ko je stopnja brezposelnosti dosega 9,1 odstotka, zanimajo le delovna mesta. Če ne bo ukrepov, ki bodo razmere popravili, lahko svoje delovno mesto prihodnje leto novembra izgubi tudi Obama, ki ima trenutno najnižjo javno podporo doslej.

Potrditev predsednikovih pobud je v predstavniškem domu odvisna od republikancev, ki seveda ne kažejo preveč zanimanja za predsednikove pobude. Številni so napovedali, da govora ne bodo niti poslušali. Obama je trenutno v slabem položaju tudi pri svojih zagovornikih, ki menijo, da preveč popušča republikancem, in spor glede časa govora mu pri tem ni pomagal.

Bela hiša je govor načrtovala za sredo zvečer, vendar je predsednik predstavniškega doma kongresa John Boehner Obami odpovedal gostoljubje, ker je bilo že prej napovedano soočenje republikanskih predsedniških kandidatov. Obama je popustil in preložil govor danes.

Za odpiranje novih delovnih mest naj bi tako predlagal podaljšanje davčnih olajšav na plače za leto dni in podaljšanje izplačevanja podpore brezposelnim, kar naj bi proračun stalo okrog 170 milijard dolarjev. Okrog 30 milijard naj bi stala pobuda za davčne olajšave podjetjem, ki bodo zaposlila nove ljudi, okrog 50 milijard bi Obama porabil za gradbene in infrastrukturne projekte ter še nekaj milijard za različne druge olajšave in projekte.

Obama bo ponovno pozval kongres, naj potrdi sporazume o prosti trgovini s Panamo, Kolumbijo in Južno Korejo, vendar pa so ga republikanci že opozorili, da je težava pri njem, ker jim sporazumov ne pošlje v potrditev. Demokrati namreč zahtevajo, da republikanci privolijo v porabo za prekvalifikacije delavcev, ki bi zaradi sporazumov izgubili službe, republikanci pa se glede tega še niso opredelili.

Že v torek je v Las Vegasu svoj gospodarski načrt predstavil republikanski predsedniški kandidat in nekdanji guverner Massachusettsa Mitt Romney, ki je, potem ko je v tekmo vstopil guverner Teksasa Rick Perry, v anketah zdrsnil na drugo mesto. Romney predlaga znižanje davka na dobiček podjetij, sankcije proti Kitajski zaradi manipulacij z valuto in kršenja intelektualne lastnine.

Predlaga tudi pospešeno izkoriščanje domače nafte, premoga in naravnega plina, zmanjšanje zvezne proračunske porabe, razen za vojsko, odpravo davka na dedovanje, odpravo leta 2010 sprejete zdravstvene reforme, sprejetje ustavnega amandmaja o uravnoteženem proračunu ter odpravo davka na obresti, dividende in dobiček za vse, ki zaslužijo manj kot 200.000 dolarjev na leto.

Romney zagotavlja, da bodo ZDA s tem programom v štirih letih dosegle štiriodstotno gospodarsko rast in ustvarile 11,5 milijona novih delovnih mest. Ta delovna mesta pa ne bodo imela sindikalne zaščite, saj želi Romney otežiti ustanavljanje sindikatov in prepovedati obvezno plačevanje sindikalne članarine. (sta)

 Obama se zaveda, da Američane zdaj, ko je stopnja brezposelnosti dosega 9,1 odstotka, zanimajo le delovna mesta.

Število komentarjev: 1
  1. Trsten pravi

    Samo zavlačevanje agonije.
    Svet mora pravično razdeliti dobrine.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen