Tudi generalni državni tožilec Fišer se čudi finski “solati” v spisu Patria!

Tudi zato Fišerja, kot je dejal, presenečajo napadi na tožilske akte, ki pomenijo kazenski pregon, “saj so teoretično in praktično manj nevarni kot pa opustitev pregona”. Če se namreč ovadba zavrže, nadzora sodišča ni. Morajo pa tožilci po Fišerjevih besedah vedno paziti, “da ne vlagajo neutemeljenih obtožnih aktov, premalo premišljenih, premalo strokovnih”.

O poročilu finskih tožilcev v preiskavi nakupa patrij, ki je prišlo v medije, Fišer pravi, da ni prišlo s tožilstva. “To smo preverili,” je dejal.

Fišer si ne upa reči, da je to, da tožilstvo prinese na sodišče kup papirjev v finščini, normalno. “Moramo pa vedeti, za kaj gre … Tisti papirji so bili vendar obrazci za odredbe. Če jih daš prevajat, denar z lopato mečeš skozi okno,” pravi.

Ob tem spomnimo: v tožilski spis je vtaknjenih okoli 300 strani finskih odredb, ki niso prevedene. Obramba v zadevi Patria je že na prvem naroku dejala, da je nekorektno in nedopustno, da so te listine brez prevodov. Takrat se je tožilec Andrej Ferlinc tudi osmešil, ko je povedal, da so eno listino prevedli (pozor: Ferlinc niti ni natančno vedel, koliko takšnih neprevedenih listin je v spisu) in da je tožilstvo naredilo vse, kar je lahko, saj da tožilstvo nima denarja za prevode, ker naj bi bilo omejeno s proračunskimi sredstvi. Prevod ene strani naj bi tako stal 40 evrov. Odvetnik Boris Marčič je takrat Ferlinca dobro podučil, da slovenska sodišča razsojajo v slovenskem jeziku ter da ne zadostuje, da je prevedena samo ena listina.

To, da državni tožilec v primeru kazenske obravnave v zadevi Patria nastopa pred kamero, je po besedah Fišerja na nek način nujno: “Moja osebna opredelitev je, da si medijske publicitete v nobenem pogledu ne želim. Veliko bolj mirno je mogoče delati, če tega pritiska ni. V konkretnem primeru, ko se vzpostavlja izjemna medijska publiciteta z nasprotne strani in ko vsaj nekateri mediji temu sledijo, pa gotovo utegne delovati neprimerno, če tožilstvo nič ne reagira … V naši kulturni krajini bi bilo namreč to razumljeno narobe in slabo. Češ, nimajo kaj povedati, saj nič ne delajo.”

Generalni državni tožilec je za časnik spregovoril tudi o komentarjih politikov o delu tožilstva. Po njegovem mnenju je zelo vprašljivo in sporno, ko politiki in mnenjski voditelji govorijo, da pravna država ne deluje. “Ljudje, ki bi morali vse storiti za pravno državo, naredijo več za to, da jo omalovažujejo in rušijo,” pravi.

S tem, kot pravi, ne misli, da se sodišča in tožilstva ne sme kritizirati, “toda pri tem se mora spoštovati avtoriteto pravosodja in njegovo družbeno funkcijo”.

Glede tožilstva pa Fišer napoveduje, da po njegovem prihodu revolucije ne bo. “Generalni državni tožilec ni mandatar. Najvišji tožilec v državi je v organizaciji, ki je še vedno hierarhična in karierna. Tožilci so moji sodelavci, od katerih, upam, da utemeljeno, pričakujem lojalno sodelovanje. Ne morem pa jih izbirati ali pa zgolj posredno in v omejenem obsegu. Pričakujem, da bodo naloge, ki izhajajo iz ustave, zakona, pa iz teorije o tožilstvu, korektno izpeljali.” (sta/ured)

V slovenskih sodiščih ni dovoljeno kaditi, kakor tudi ne v tožilski spis prilagati dokumentov v tujem jeziku brez slovenskega prevoda. To ni normalno tudi generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju.

Foto: mediaspeed.si