Letos na Bledu in v Bohinju na veliko na črno kampirali od Špancev do Belgijcev

Blejski in bohinjski redarji so letošnje poletje opazili precejšen porast kampiranja na črno, ki se je glede na lansko leto kar podvojilo. Kršitelji so večinoma tujci in prav pri izrekanju glob tujcem morajo biti redarji posebej pazljivi, da sledijo vsem predpisanim postopkom, globo pa izterjajo s pomočjo zaplembe pomembnih dokumentov.

Močno se je letos razmahnilo nedovoljeno kampiranje po celotnem Bledu od Save in do središča kraja, podobno pa je tudi v Bohinju. Na tem območju je dovolj zakonitih, dobro urejenih kampov, med katerimi so nekateri tudi že odprti celo leto. Zato redarji kršitelje pogosto usmerijo v kamp, je za STA povedal vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled in Bohinj Boris Sodja.

Od 150 primerov črnega kampiranja, kolikor so jih redarji odkrili v juliju in avgustu, so bili kršitelji večinoma tujci iz različnih držav. Od Slovencev običajno nedovoljeno kampira le mladina, ko si pripravi kakšno zabavo ali srečanje, vendar če ima za to dovoljenje lastnika zemljišča, ni kaznivo. Drugo pa je, če se ta lastnik zemljišča ukvarja z neprijavljeno pridobitno dejavnostjo, je opozoril Sodja.

Pojasnil je, da se pojavljajo tudi določene težave, saj nekateri tujci kazni ne sprejmejo dobro. Avgusta je tako španski državljan celo fizično napadel redarja, ki je vodil postopek zoper njega, in ga večkrat odrinil. Redar je zato uporabil plinski razpršilec, ki ga imajo vsi redarji v primeru nevarnosti za svojo lastno obrambo, medtem ko strelnega orožja ne nosijo in ga po besedah Sodje glede na sedanja pooblastila tudi ne potrebujejo.

Bi pa v medobčinskem redarstvu potrebovali še šestega redarja, trije namreč delajo na Bledu, prav tako trije pa bi morali delati v Bohinju, kjer so doslej prek poletja zaposlovali dodatno pomoč, vendar je letos niso mogli dobiti. Sedaj je bohinjski župan že odobril, da bi redno zaposlili tudi šestega redarja.

Letos je bila med kršitelji pisana druščina tujcev od Špancev, Francozov in Portugalcev do Belgijcev, je povedal Sodja in razložil, da je zakonodaja v primeru, če tujci zavrnejo plačilo globe, jasne. Uradna oseba ima namreč pravico kršitelju s sklepom zaseči dokumente, kot sta vozniško ali prometno dovoljenje. Ko kršitelj kazen plača, lahko tudi prek kreditne ali bančne kartice, pa dobi dokumente nazaj in se lahko vrne v domovino.

“Sem in tja kdo izmed tujcev pusti pri nas vse dokumente in se vrne v domovino, saj znotraj Evrope ni več pregledovanja osebnih dokumentov za prehod meje,” je pojasnil Sodja in dodal, da večinoma redarji vendarle vzamejo dokumente, brez katerih se tuji kršitelji težko vrnejo domov, kakršno je na primer vozniško dovoljenje, brez katerega imajo lahko v primeru kontrole prometa dodatne težave.

Počasi se sicer uveljavlja tudi evropska direktiva o izmenjavi podatkov o globah, ki so višje od 70 evrov. Tako lahko druga evropska država na podlagi izrečene globe slovenskega redarja od svojega državljana izterja plačilo globe in jo obdrži. “Direktiva načeloma že velja, vendar se ne izvaja najbolje in verjetno bo trajalo leta, da bo zaživela v praksi,” meni Sodja. (sta)

*slika je simbolična