Policisti ob vročih dneh, ko se je sicer priporočljivo ohladiti in osvežiti v vodi, opozarjajo na osnovne preventivne ukrepe za večjo varnost v, ob ter na vodi. Tako med drugim ni priporočljivo skakati v mrzlo vodo, ko smo razgreti, ali se kopati pod vplivom alkohola oz. ko smo se prenajedli ali smo lačni. Otroke pa moramo vedno imeti na očeh.
Policisti kopalcem svetujejo, naj ne skačejo v kalno vodo in vodo, če ne poznajo njene globine. Prav tako odsvetujejo skakanje v mrzlo vodo, ko smo vroči oz. razgreti. Staršem oz. skrbnikom svetujejo, naj nikoli ne puščajo otrok brez nadzorstva. Otroku do sedmega leta starosti ni dovoljen vstop na kopališče brez spremstva staršev, skrbnika oz. odgovorne osebe.
Ne priporočajo tudi, da bi sami plavali na daljše razdalje, prav tako odsvetujejo plavanje pod vplivom alkohola oz. ko smo se prenajedli ali smo lačni. Vodni tokovi, vrtinci in tolmuni so dodatna nevarnost za utopitev, naprave na kopališčih pa je treba uporabljati po navodilih in po svojih zmožnostih, opozarjajo policisti.
Kopanje je po njihovih navedbah varno le na vodnih površinah, ki so temu namenjene. Divja ali črna kopališča namreč nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode niti upravljavcev, vprašljiva pa je tudi kakovost vode.
Poleg tega je dobro poznati osnove prve pomoči pri utopitvah – tako glede samega reševanja iz vode, kot pri oživljanju po rešitvi iz vode. Dolžnost vsakega, ki vidi utopljenca, namreč je, da pokliče reševalce na telefonsko številko centra za obveščanje 112 ali policijo na interventno telefonsko številko 113, na morju pa tudi Upravo RS za pomorstvo. Kot dodajajo policisti, je vsak po svojih zmožnostih tudi dolžan pomagati reševati.
Sicer pa so policisti od leta 2000 do vključno 20. avgusta letos zabeležili 184 utopitev, predvsem so to bili moški. Največ utopljencev je bilo starih med 44 in 54 let. Do največ utopitev je prišlo pri kopanju, dobra tretjina vseh utopitev se je zgodilo na reki. Najpogostejši vzrok pa je bil zdrs, navajajo policisti.(sta)
