Labodji spev Pavčkovega imperija

Piše: Gašper Blažič, novinar Demokracije

Skupini Viator & Vektor se slabo piše. Do vratu zadolženo podjetje gre namreč v stečaj. S tem bo pokopan še eden od nekdanjih tranzicijskih »velikanov«, ki je pravzaprav nastal iz dveh družb. To pa tudi pomeni polom sedaj že nekdanjega menedžerja V&V in njegovega večinskega lastnika Zdenka Pavčka, ki je še pred nekaj leti v družbi veljal za uspešnega gospodarstvenika. Navsezadnje je bil celo direktor slovenske gospodarske zbornice.

V čem je skrivnost poloma družbe, ki je še pred leti toliko obetala? Spomnimo se: še leta 2003 je Pavček samozavestno zatrjeval, da se skupini Viator & Vektor ni treba bati prihodnosti. Toda leta 2003 je bil položaj drugačen: tedaj je bila na oblasti LDS oz. Ropova vlada. Le malo po tistem je Viator & Vektor postal lastnik Sistemske tehnike, ki je bila prej v lasti države, kasneje pa je del lastniškega deleža prodal podjetju Steyr-Daimler-Puch. V čem je problem te zgodbe? Predvsem v tem, da je Pavček očitno začutil priložnost za orožarske posle, ki jih je država s Sistemsko tehniko sklepala mimo javnih razpisov. Znano je, da je imela Slovenska vojska kar precejšnje težave s šestkolesniki Sistemske tehnike. Toda to seveda ni oviralo tedanje vladajoče elite, da ne bi sklenila s Sistemsko tehniko pisma o nameri, s čimer je očitno Pavčkov imperij resno računal na to, da bo dobil tudi posel za osemkolesnike, čeprav osemkolesnik sploh še ni bil izdelan. Toda zgodila se je sprememba na vrhu vlade in poslov »pod mizo« je bilo konec. Na javnem razpisu je bila izbrana Patria, kar je bil očitno dovolj velik razlog, da se Zdenko Pavček, sicer (nekdanji?) član LDS, maščuje Janševi vladi za izgubljen posel. Nadaljevanje te zgodbe poznamo: potem, ko so nekateri mediji ter tedanji poslanec Milan M. Cvikl ves čas napihovali to afero, je nato prišlo do »velikega poka s Finske«. Afera Patria še vedno ni razčiščena, res pa je, da se je tudi režiserjem »velikega poka« konstrukt ponesrečil. Po napovedanem odhodu razvpite tožilke Branke Zobec Hrastar ter Delovem sodnem debaklu se namreč botri afere lahko tolažijo le še s propagandnim učinkom avstrijske obtožnice, ki v resnici v ničemer ne bremeni Janeza Janše – pa čeprav se trudijo v tedniku Mladina zadevo interpretirati tako, da bi Janši čim bolj zagrenili politično kariero.

In kaj se je v tem času zgodilo s Pavčkom? Če je še pred leti kot član LDS brez večje težave sklepal posle z državo in zagotavljal, da se njegovemu imperiju ni treba bati za prihodnost, danes doživlja usodo propadlega tajkuna. Po svoje tragično, da bo v slogu Boška Šrota in Ivana Zidarja pristal na smetišču zgodovine. Toda še bolj bo hudo za delavce, ki so ostali praznih rok. Postali so žrtev ne samo Pavčka in njegovega vodenja družbe, pač pa tudi sistema, ki omogoča bogatenje nekaterih podjetij na račun političnih zvez. Postavlja se celo vprašanje, koliko denarja je dejansko iz Pavčkovega imperija šlo za financiranje »velikega poka«. Pa tudi to, ali je morda tranzicijska levica Pavčku kaj obljubljala in ga nato pustila na cedilu. Takšni scenariji so namreč povsem verjetni. Zagotovo afera Patria ni bila brez finančnega mecena. Za zdaj ni dokazov, da je Pavček res finančno podpiral botre afere Patria. Toda če se izkaže, da je to res, potem stečaj skupine Viator & Vektor ni presenečenje. Navsezadnje, zakaj bi se tako »uspešno« podjetje tako na veliko zadolževalo? Kajti vsako zadolževanje predstavlja določeno tveganje. Podjetje ali organizacija se ne more zadolževati čez vse mere – to je navsezadnje pokazala tudi zgodba z mariborsko nadškofijo, ki je na finančnem področju tvegala absolutno preveč. Zato so v času gospodarske krize tista podjetja, ki niso pretiravala z zadolževanjem in so uspešno delovala na trgu, tudi preživela krizo brez hujših pretresov. Nasprotno pa so vse družbe, ki so svoj kapital gradile na političnih zvezah in omrežjih, doživele neslaven propad. Tako gospodarska kriza kot menjava oblasti sta pometla z vsemi podjetji, ki se niso obnašala tržno. Zgodba o skupini Viator & Vektor je tako tudi dober poduk tako menedžerjem kot politikom, in to katerekoli politične barve.

Toda ali bo ta poduk sploh učinkoval? Navsezadnje se na veliko zadolžuje tudi država. Slovenija postaja vse bolj »Slovenistan«, bleda kopija Jugoslavije v času njenih poslednjih vzdihljajev. Ampak v tem času se nekateri raje ukvarjajo z uničevanjem »notranjega sovražnika«, to je Janeza Janše. Zares tragično in bizarno!