Papež Benedikt XVI. konec tedna prvič obišče Hrvaško

Po pričakovanjih bo najbolj množičen dogodek nedeljska maša za blagoslov družin na zagrebškem hipodromu. Prihod so napovedali tudi romarji iz Slovenije, Madžarske, Črne gore, Srbije in BiH. Papež bo v nagovoru vernikom vse pozdravil v njihovih jezikih.

Kot so potrdili na Slovenski škofovski konferenci, bo v Zagrebu med drugim ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres ter drugi slovenski škofi. Na srečanje s papežem bodo prišli tudi duhovniki in verniki iz slovenskih župnij ob meji s Hrvaško, tako kot ženske redovne skupnosti in romarji iz Ljubljane.

Prvi dan obiska, v soboto zvečer, bo imel papež na osrednjem zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačića molitveno bdenje z mladimi verniki. Njegove besede bodo odmevale tudi v zagrebški katedrali, kjer bo imel v nedeljo večerno mašo za duhovnike, preden bo zapustil Hrvaško.

Obisk v Zagrebu bo imel poleg pastoralne tudi pomembno politično razsežnost. Papež se bo po prihodu na zagrebško letališče najprej srečal s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovićem, nato ga bo sprejela hrvaška premierka Jadranka Kosor. Predvideno je tudi srečanje s 700 izbranimi predstavniki verskega, političnega in javnega življenja, ki bo v soboto v Hrvaškem narodnem gledališču (HNK). Prav v HNK pričakujejo najpomembnejši papežev nagovor med obiskom.

Kot temeljno politično sporočilo papeževega obiska v hrvaški vladi poudarjajo njegovo podporo vstopu Hrvaške v EU, saj prihaja v Zagreb v končnici pogajanj in ob 20. obletnici razglasitve neodvisnosti države. Neuradno pa pričakujejo, da bo Benedikt XVI. vsaj posredno pozval hrvaške katoliške evroskeptike, naj državi stojijo ob strani na tej poti ter na referendumu o vstopu v EU obkrožijo “za”.

Na Hrvaškem, kjer se skoraj 90 odstotkov prebivalcev izreka za katolike, članstvo v EU podpira komaj nekaj več kot polovica volivcev, medtem ko zadnje raziskave kažejo, da je 40 odstotkov prepričanih, da država sploh ne potrebuje članstva v uniji.

“Papež ne prihaja k nam, da bi sodil, temveč prihaja, da bi bil z nami, da bi z nami molil, nas utrdil v tistem, kar smo, da nas pohvali za tisto, kar smo dobrega storili, ter nam pove svojo pastirsko in bratsko besedo,” je pred obiskom sporočil zagrebški nadškof, kardinal Josip Bozanić. Napovedal je, da bo papež med drugim molil na grobu blaženega kardinala Alojzija Stepinca.

Bozanić ni izključil možnosti, da bodo nekateri skušali politizirati obisk, ob tem pa poudaril, da ne papež ne Katoliška cerkev nista obremenjena zaradi tega. Na seznamu povabljencev na srečanje z Benediktom XVI. ni bivšega predsednika Stipeta Mesića, je pa med 16 osebnostmi, ki se bodo osebno pozdravili s papežem, nekdanji minister iz vrst HDZ Jure Radić, ki ga haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine v bivši Jugoslaviji omenja v razsodbi proti hrvaškima generaloma Anteju Gotovini in Mladenu Čermaku kot udeleženca državnega in vojaškega načrta o etničnem čiščenju Hrvaške ob operaciji Nevihta.

Pred obiskom Benedikta XVI. na Hrvaškem ni čutiti tolikšne evforije kot ob treh obiskih njegovega predhodnika Janeza Pavla II. Cerkev je sicer pred nekaj meseci napovedovala prihod 400.000 vernikov, štiri dni pred obiskom pa je bil Bozanić zadržan pri napovedi, koliko ljudi bo prišlo pozdravit papeža. Opozoril je, da bo na to pomembno vplivalo tudi vreme. Hrvaški meteorologi za vikend napovedujejo dež.

Na Hrvaškem se posebej z veseljem spominjajo prvega obiska Janeza Pavla II., ko se je ob 900-letnici zagrebške škofije 11. septembra 1994 na zagrebškem hipodromu zbralo približno milijon vernikov. Hrvaška je bila takrat še v vojni in papežev obisk je veliko pomenil za mlado državo, ki jo je Sveti sedež med prvimi tudi priznal kot neodvisno.

Po koncu vojne je Janez Pavel II. leta 1998 znova obiskal Zagreb, pa tudi Split, Solin in Marijo Bistrico, kjer je za blaženega razglasil kardinala Stepinca. Ob tretjem obisku junija 2003 pa je papež Wojtyla obiskal Osijek, Reko in Dubrovnik. Tam je za blaženo razglasil Marijo Petković, ustanoviteljico družbe hčera usmiljenk sv. Franja.

Joseph Ratzinger je Hrvaško že obiskal leta 2001, preden je bil postal papež in je še vodil kongregacijo za nauk vere. Njegove duhovniške vezi s hrvaškim verniki segajo v konec 70. let prejšnjega stoletja, ko je kot nemški kardinal skrbel tudi za hrvaško katoliško skupnost na Bavarskem.

Varnostni ukrepi ob obisku so zelo strogi, posebej ob ulicah, po katerih se bo papež zapeljal v papamobilu. Za petek zvečer so v Zagrebu napovedani tudi protesti proti obisku. Čeprav so nevladne organizacije omenjale, da bo Hrvaška za papežev obisk porabila okoli 5,7 milijona evrov, sta država in cerkev potrdili, da bodo stroški, ki si jih bosta razdelili, znašali približno dva milijona evrov.

Hrvaška ima zelo tesne odnose z Vatikanom, ki so potrjeni s konkordatom. Država financira Katoliško cerkev s približno 41 milijoni evrov letno. Državna revizija je sicer prav ta teden opozorila Katoliško cerkev na Hrvaškem na spoštovanju davčne discipline pri finančnem poslovanju.(sta)

Foto: Wikipedia.org