Marjan Fekonja: Mariborčani so odločno stopili v bran svoje domovine

3

S Pekrami smo Slovenci dokazali, da s samostojnostjo mislimo resno, saj je bila to v celotnem obdobju od plebiscita do samostojnosti verjetno najbolj prelomna točka, je na javni tribuni ob 20-letnici Pekrskih dogodkov v Šentilju dejal nekdanji minister za obrambo in predsednik SDS Janez Janša. Prepričan je, da bi tok dogodkov sicer šel drugače.

“Če bi JLA takrat dosegla, da se učni center v Pekrah razpusti, če bi zajeli slovenske nabornike in bi Slovenija pokleknila, bi tok dogodkov šel drugače. Čeprav na prvi pogled ne bi izgledalo, da gre za konec osamosvojitvenega procesa, bi temu dejansko bilo tako. Če bi pozneje skušali to vseeno narediti, bi verjetno plačali prav takšno ceno, kot so jo Hrvati,” je dejal Janša.

Za Janšo je sicer dogajanje 23. maja 1991, ko je JLA neuspešno zahtevala predajo prvih slovenskih nabornikov, pomembno zlasti z dveh vidikov. Kot je dejal, so takrat preskusili nekatere le nekaj dni prej načrtovane ukrepe, ki so se izkazali za uspešne, ob tem pa je bila enako pomembna tudi reakcija ljudi.

“JLA je s pohodom proti Pekram izvajala tudi demonstracijo sile. Pričakovali so, da se bo Maribor tega ustrašil, ljudje poskrili, tisti, ki so branili center, pa, da bodo pred njimi pobegnili. Niso pričakovali, da bodo naleteli na takšno voljo ljudi v centru ter Mariborčanov, ki so se goloroki zoperstavili močni vojaški sili,” je dejal Janša in dodal, da je prav to dalo plebiscitni odločitvi, ki jo je bilo potrebno 25. junija dokončno realizirati, zadnji sunek.

Sicer pa je Janša ob tem spomnil na sile znotraj Slovenije, ki so skušale Pekrske dogodke izkoristiti tudi za ustrahovanje ljudi. Kot je dejal, se je na takratno vlado vršil močan pritisk po ukinitvi obeh učnih centrov in pri tem spomnil na takratnega predsednika LDS Jožefa Školjča.

Javne tribune sta se udeležila še načelnik enega izmed pokrajinskih štabov Manevrske strukture narodne zaščite v času osamosvajanja Marjan Fekonja in Franc Breznik, eden izmed prvih 60 nabornikov, ki so tik pred 23. majem 1991 prišli v pekrski učni center.

Fekonja je izpostavil zlasti dejstvo, da so se Pekrski dogodki zgodili predvsem zaradi povsem napačne ocene JLA, da je Maribor rdeče in delavsko mesto, ki se je tudi sicer znašlo v krizi, zaradi česar so pričakovali, da bo narod stopil na njihovo stran. “To pa se ni zgodilo, saj so Mariborčani odločno stopili v bran svoje domovine,” je med drugim dejal Fekonja.

Breznik je podrobneje opisal dogajanje znotraj učnega centra v času najhujše živčne vojne med vodstvom učnega centra in JLA. Kot je dejal, jim je takrat veliko pomenila tudi podpora ljudi, zavrnil pa je očitke nekaterih, ki so takrat govorili o tem, da se s Pekrami samo provocira JLA.

Prav tako se ne strinja z izenačevanjem borcev NOB in borcev za slovensko osamosvojitev. “Ne vidim skupnega imenovalca. Mi nismo nastali na pobudo kominterne, pač pa po odločni volji ljudi. Nikoli nismo izgubili niti koščka slovenskega ozemlja, prav tako se nikoli nismo maščevali svojim nasprotnikom,” je dejal Breznik.(sta/ured.)

Franc Breznik vojak Slovenske vojske 1. generacije, Janez Janša predsednik SDS, Roman Končar in obramboslovec Marjan Fekonja  na včerajšnji prireditvi v Šentilju. (foto: Vasja Šabeder)

Št. komentarjev: 3
  1. Manca pravi

    Vse je bilo OK. Škoda je bilo samo to, da ni bilo lustracije po končanem osamosvajanju.

  2. Abraham pravi

    91 so dobili komunajzi prvo brco in sedaj bo treba še zaključit delo.

  3. Abraham pravi

    Rdeči komunajzi so mislili, da je MB delavsko mest. Kakšna naivnost. Komunisti so pa res zabiteži. MB je DELOVNO ne delavsko mesto.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen