Franci Matoz: Zobec Hrastarjeva je sestavila obtožni predlog, v katerega je zapisala lažno vsebino!

Kot je pojasnil Matoz, je Zobec Hrastarjeva kaznivo dejanje “izvršila s tem, da je sestavila obtožni predlog, v katerega je zapisala lažno vsebino”.

Tožilka je namreč po besedah Matoza v obtožnem predlogu kot ključni dokaz, da naj bi bil Janša utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja, navaja elektronsko sporočilo, ki naj bi ga 8. septembra 2005 ob Hansu Wolfgangu Riedlu v imenu direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča poslala njegova žena Marija Črnkovič. V njem naj bi se mu Črnkovič zahvaljeval, da želi sodelovati z družbo Rotis in da bodo morali odločitev o sodelovanju uskladiti še s predsednikom vlade, na čemer še delajo, šele potem, ko bodo od njega prejeli pozitivno odločitev, pa bodo lahko sprejeli nadaljnje korake.

Kot je poudaril Matoz, pa takšno elektronsko sporočilo Riedlu ni bilo nikoli poslano, kar je razvidno iz uradnega zaznamka o pregledu nosilcev podatkov, torej Črnkovičevih računalnikov. Pregled je izvedla Generalna policijska uprava, iz njega pa izhaja, da naj bi Marija Črnkovič elektronsko sporočilo z omenjeno vsebino kot osnutek poslala Ivanu Črnkoviču, torej svojemu možu, nikoli pa to elektronsko sporočilo ni bilo poslano Riedlu, kot to navaja tožilka.

Da takšno sporočilo nikoli ni šlo na Patrio, kaže tudi sporočilo, ki ga tožilka po besedah Matoza prezrla in ki je poslano kasneje na isti dan. Ivan Črnkovič namreč pošlje na Patrio povsem drugačno sporočilo, v katerem je govora le o tem, da se Patrii zahvaljuje za podeljeno pravico za zastopanje in da šele pripravlja sestanek z obrambnim ministrstvom.

Iz kriminalistične ovadbe je razvidno, da so kriminalisti korektno zapisali, da je Marija Črnkovič sporočilo poslala svojemu možu Ivanu in da tega sporočila ni poslala Patrii, kot to kasneje v obtožnem predlogu navaja tožilka Hrastarjeva. Ko tožilka piše, da je bilo sporočilo poslano Patrii, po oceni Matoza prireja dokaze.

“Ključni dokaz je izmišljen in prirejen za potrebe tega postopka. S tem ko je tožilka lažno vsebino zapisala v obtožni predlog, je tudi zlorabila svoj položaj; ponaredila je listino – ponaredila v tem smislu, da je v obtožni predlog zapisala čisto neresnico,” je še povedal Matoz, ki ne verjame, da bi lahko šlo za naključje, sploh ob tem, da gre za izkušeno tožilko.

Janša pa je med drugim opozoril, da bi se to vprašanje že lahko razčistilo, če bi v razumnem roku nekaj mesecev prišlo do obravnave v zadevi Patria. Sodišče bi namreč po njegovih besedah moralo preveriti, ali je obtožni predlog utemeljen na ovadbi, ki je bila poslana s strani policije.

Janša je tudi opozoril, da je bila tožilka preko enega od intervjujev s Črnkovičem “javno opozorjena na to, da je v obtožnem predlogu potvorila listine iz kazenskega spisa”. Obtožni predlog bi lahko tako v tem času že spremenila, popravila ali kako drugače reagirala. To po njegovi oceni pritrjuje domnevi, da je šlo za namerno dejanje.

“Gre pa za edini zapis v sicer zelo obsežnem sodnem spisu, kjer naj bi se nekdo, ki ga jaz vsaj približno poznam, skliceval name. Vsi ostali, ki se tako ali drugače sklicujejo na ne vem kakšne zveze v takratni slovenski vladi, niso imeli nobene zveze, niti stikov niti znanstva z mano,” je še povedal. Dodal je tudi, da Marije Črnkovič ne pozna.

Kazensko ovadbo so 13. junija že posredovali na okrožno državno tožilstvo in v vednost vrhovnemu tožilstvu. Od teh tožilstev Matoz pričakuje, da bodo ovadbo vzeli resno. “V kolikor bodo enakega mnenja, kot sem jaz, torej da gre za očitno zlorabo položaja, bodo zoper Hrastarjevo vložili obtožni predlog”. V tem postopku “bo nedvomno in brez kakršne koli dileme” Janša po besedah Matoza oproščen očitkov, povezanih z nezakonitimi ravnanji okoli Patrie.

Zakon sicer po njegovih besedah tudi omogoča, da oškodovanec kot subsidiarni tožilec sam nadaljuje kazenski postopek. Če tožilstvo do roka ne bo odločilo o tej kazenski ovadbi, se bo Matoz odločil za to možnost.

Predsednik SDS Janez Janša je vložil kazensko ovadbo zoper tožilko Branko Zobec Hrastar zaradi utemeljenega suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

Foto: arhiv Politikis.si