Dušan Semolič: Za novo pokojninsko reformo obstaja upanje

Kot je za STA dejal Semolič, je pred nekaj minutami izvedel, da naj bi se v petek sestali. Vlada bi po njegovem mnenju naredila veliko napako, če bi z interventnim zakonom posegla zaradi kaznovanja in užaljenosti, ker so volivci na referendumu pokojninsko reformo zavrnili.

Po mnenju ekonomistov bi se učinki pokojninske reforme, če bi začela veljati, poznali šele prihodnje leto, zaradi padca zakona na referendumu tako ni utemeljenega razloga za interventni zakon, poudarja Semolič.

Za drugo pokojninsko reformo po njegovem mnenju obstaja možnost, vendar le če jih bo vlada vzela resno in ne bo podcenjevala njihovih predlogov, če se bodo pogovarjali brez groženj in izsiljevanja. Ob tem je zagotovil, da bodo ubranili delavske pravice in pravice upokojencev.

Pahor je namreč po današnjem kolegiju predsednikov koalicijskih strank med drugim dejal, da se bodo o ukrepih po padcu treh zakonov na referendumu posvetovali s socialnimi partnerji. V četrtek naj bi vlada že sklenila, ali naj še ta mesec v DZ pošlje interventni zakon in rebalans, ali morda tudi samo rebalans proračuna. Že v petek pa naj bi se vlada – tako predlaga Pahor – sestala z vrhom socialnih partnerjev na novem krogu pogajanj.

Kot pravi Pahor, bi v petek želel ugotoviti, ali obstaja pripravljenost za nadaljevanje sprejemanja zdravstvene reforme in reform trga dela. Prepričan je, da se s cilji reform vsi “bolj ali manj strinjamo”, zato bodo s socialnimi partnerji tudi preverili možnost za oblikovanje druge pokojninske reforme.

Semolič ob tem pojasnjuje, da pri zdravstveni reformi nekatera izhodišča podpirajo, “zlasti vse to, kar bi krepilo javno zdravstvo in dostopnost storitev”. Pri delovnopravni zakonodaji pa, kot poudarja, ne bodo dopustili zniževanja delavskih pravic, saj prav v času krize delavci potrebujejo več varnosti, ne pa fleksibilnosti.

Glede pokojninske reforme pravi, da bodo svoje predloge dali, ko bodo pogajanja stekla. Nekateri predlogi so javnosti že znani in ti bodo verjetno še naprej ključni v teh pogajanjih, je dejal. Med drugim gre za 40 let delovne dobe kot zadosten pogoj za pridobitev pravice do polne pokojnine, z bonusu bi spodbujali delavce, da delajo dlje, prav tako pa bi spodbujali delodajalce, da bi več storili za varna delovna mesta ter za varnost in zdravje pri delu.(sta)

Vlada bi po  Semoličevem nnenju naredila veliko napako, če bi z interventnim zakonom posegla zaradi kaznovanja in užaljenosti, ker so volivci na referendumu pokojninsko reformo zavrnili. (foto: Vasja Šabeder)