Omogočimo naši mladini soočenje z resnico, ki je mnogim njihovim staršem, starim staršem in drugim najdražjim za vselej zagrenila življenje, pravijo seniorji največje opozicijske stranke SDS. Njihovo sporočilo za javnost na tem mestu objavljamo v celoti.
“Ob zapiranju določenih arhivov Udbe – SDV sedanja vlada razlaga, da bi nekateri podatki iz sicer »manjšega dela« arhivov v postopku zapiranja, če bi bili razkriti, lahko povzročili veliko škode osebam, ki so še danes na visokem položaju doma in v tujini in tam opravljajo svoje delo v korist države! Kot se je lahko slišalo od strokovnjakov s področja varnostnih ved, bi bili lahko zanje, predvsem pa za bivše sodelavce SDV, škodljivi le podatki, pridobljeni iz protiobveščevalne dejavnosti v bivši državi, medtem ko podatki, pridobljeni iz obveščevalne dejavnosti v tujini, ne bi škodili nikomur. Zloglasna tajna služba Udba – SDV naj bi prenehala obstajati z demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije, to je pred 22 leti, z Udbo pa naj bi tudi SDV odšla na smetišče zgodovine. V taki obliki, kot je delovala, je verjetno res odšla, zapustila pa je nekaj arhivov, veliko teh pa je tudi uničevala. Preprečevanje razkrivanja podatkov iz teh arhivov s strani ideoloških dedičev nedemokratičnega totalitarnega režima ZK, ki sedaj vladajo, pa razkriva predvsem to, da se v svojem bistvu sploh ne morejo odreči izkrivljenemu razmišljanju iz tistih časov in da se nečesa bojijo.
V Klubu seniorjev in seniork SDS pravijo, da so prenekateri sedanji seniorji bili v času svoje mladosti in v času svoje največje produktivnosti izpostavljeni nadzoru tajne službe Udbe in posledičnemu šikaniranju s strani Zveze komunistov. Povsem razumljivo je torej, da zdaj zahtevajo vpogled v te akte, iz katerih bi povzeli, kaj je bilo v ozadju tega nadzora. Prav tako bi zgodovinarji lahko verodostojno izpopolnjevali svoja raziskovanja iz tega obdobja. Že doslej pa se je dogajalo, da nekdo, ki se je na neki način dokopal do svoje šifre, na primer s pomočjo udba.net, ni uspel dobiti dostopa do svojega dosjeja niti mu ni bilo pojasnjeno, da je bil tozadevni dokument uničen. Dokument bi lahko vseboval ime ali šifro osebe, ki je nadzor opravljala, torej jo je potrebno zaščititi?
Večkrat so sumi in ovadbe pripeljali do kriminalizacije raznih aktivnosti nadzorovanega, na primer normalnih in v skladu z zakonodajo sklenjenih pogodb o delu. Treba je vedeti, da je bila v času po uveljavitvi nove ustave iz leta 1974 Jugoslavija citirana na Sodišču za človekove pravice v Strasburgu zaradi zloglasnega, ustavno predpisanega člena v razpisih za delovna mesta o moralno-politični primernosti prosilca in tudi zaradi političnih procesov. Kriminalizacija nadzorovanega je bila torej dober nadomestek za politične procese, v kar je bila najbolj vpletena Udba – SDV. V 80-ih letih prejšnjega stoletja in že prej je bila ena od glavnih skrbi totalitarcev znebiti se ljudi z vodilnimi sposobnostmi, ki so mislili »drugače«.
Gospa Zdenka Čebašek-Travnik se je kot varuhinja človekovih pravic v skrbi za temeljne pravice morebitno razkritih sodelavcev SDV zavzela za zaprtje teh spornih arhivov. Ne zavzema pa se za legitimne pravice prizadetih, ki jim je bila kratena pravica do normalnega življenja, dela, šolanja, napredovanja v službi, primernega dohodka itd. Zato so seniorji dolžni opozarjati na takšne anomalije v sedanji demokratični Sloveniji, kot je zapiranje arhivov, in se boriti za to, da se prepreči vrnitev temačnih totalitarnih razmer.
Vsak glas na referendumu šteje, zato združimo naše glasove v en glas PROTI ter tako omogočimo naši mladini soočenje z resnico, ki je mnogim njihovim staršem, starim staršem in drugim najdražjim za vselej zagrenila življenje.”
