Svetovni dan zdravja v znamenju opozarjanja na pametno uporabo antibiotikov
Protimikrobna odpornost je tema letošnjega svetovnega dneva zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila. Odpornost mikrobov na antibiotike, ki se je razvila zaradi prekomerne in neustrezne uporabe teh zdravil v preteklosti, pomeni resno nevarnost javnemu zdravju v svetu, pa tudi v Sloveniji, opozarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ).
Odpornost mikroorganizmov proti zdravilom je vse večji problem. Zato je Svetovna zdravstvena organizacija za geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja izbrala poziv Premagajmo odpornost mikroorganizmov proti zdravilom – Brez ukrepanja danes ne bo ozdravitve jutri!. S tem želijo še posebej opozoriti na pojav bakterij, ki lahko povzročajo življenjsko nevarne okužbe, in postajajo vedno bolj odporne proti antibiotikom.
Na IVZ opozarjajo, da v kolikor prekomerne uporabe oz. zlorabe antibiotikov ne ustavimo, antibiotiki morda ne bodo več učinkoviti za zdravljenje, ko jih bomo potrebovali. “Predstavljajmo si, da ni na voljo zdravila za našega otroka ali našega prijatelja z bakterijsko okužbo, za katero ni več učinkovitega antibiotika,” pišejo v izjavi za javnost.
Antibiotiki so pomembni za zdravljenje in preprečevanje okužb, ki jih povzročajo bakterije. A večja kot je uporaba antibiotikov, več bakterij razvije odpornost proti njim. Zato je zelo pomembno, da se antibiotike uporablja le, če so potrebni za zdravljenje, poudarjajo na IVZ.
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v letu 2009 v Sloveniji izdanih 15,7 milijona receptov. Podatki IVZ kažejo, da je v letu 2007 največ vprašanih prebivalcev Slovenije zdravila jemalo za uravnavanje zvišanega krvnega tlaka (43,7 odstotka), zaradi bolečin v vratu ali hrbtu (21,3 odstotka), zaradi drugih bolečin (19 odstotkov), zaradi bolečin v sklepih (18,6 odstotka), za zniževanje ravni holesterola (18 odstotkov), zaradi glavobola in migrene (14,7 odstotka), zaradi drugih motenj kardiovaskularnega sistema (12,2 odstotka), zaradi želodčnih težav (11,1 odstotka) in zaradi sladkorne bolezni (8,9 odstotka).
Samo za antibiotike je Slovenija lani namenila 12 milijonov evrov, kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Večji del (80 odstotkov) antibiotikov pri nas predpišejo zdravniki v osnovnem zdravstvu, najpogosteje za zdravljenje okužb dihal, podkožja in sečil.
V EU, na Islandiji in Norveškem zaradi bakterijskih okužb, ki se ne odzivajo na zdravljenje z antibiotiki, vsako leto umre 25.000 ljudi, najpogosteje v bolnišnicah, navajajo na IVZ. Odporne bakterije se hitro pojavljajo in širijo. Nekatere bakterije so že odporne proti več vrstam antibiotikov hkrati.
Tako je lani v svetu in tudi v Evropi nemalo zaskrbljenosti povzročila t.i. super bakterija, ki je k nam prišla iz Indije. Bakterija z encimom NDM-1 je odporna tudi na najmočnejše sedaj znane antibiotike. Prvič je bil ta encim pri bakteriji, izolirani v Evropi, opisan leta 2009 pri bolniku, ki je bil na posegu v Indiji.
Življenjsko ogrožajoče okužbe, kot so bakterijske okužbe krvi ali pljučnice, so lahko neozdravljive, še opozarjajo na IVZ. Z izgubo učinkovitosti antibiotikov bi postale nekatere operacije in posegi, kot so artroskopije, vstavljanje protez ali operacije na debelem črevesu zelo tvegani, saj antibiotiki ne bi več zaščitili pacientov pred morebitnimi bakterijskimi okužbami.
Če želimo ustaviti širjenje odpornosti, je pomembna zavest vsakega posameznika, da jemlje antibiotike le, kadar je to potrebno in ko jih predpiše zdravnik, še poudarjajo na IVZ.
Odnos ljudi do antibiotikov se je v zadnjih desetih letih sicer izboljšal, bolniki na primer v ambulantah družinske medicine ne zahtevajo več tako množično antibiotikov, je za STA pojasnila Bojana Beović s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Da se zavedanje ljudi o pomenu racionalne uporabe antibiotikov povečuje, kaže tudi zmanjšanje števila izdanih receptov za antibiotike. V zadnjem desetletju se je število receptov za antibiotike zmanjšalo za približno četrtino. Še vedno pa je poraba precejšnja – po besedah Beovićeve skoraj še enkrat tolikšna kot v nekaterih severnoevropskih državah, “kar pove, da bomo morali na tem področju narediti še veliko”.
Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja Mestna občina Celje v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, IVZ in Zavodom za zdravstveno varstvo Celje v četrtek organizira posvet Zdravje za vse – danes in jutri, na katerem želijo predstaviti kazalce zdravja in programe za zgodnje odkrivanje nekaterih kroničnih bolezni.(sta)
*Fotografija je simbolična