Slovenska realnost: praznik dela to leto zaznamuje več kot 12-odstotna brezposelnost!

Statistični urad je februarja zabeležil 115.608 brezposelnih ljudi, številka pa je bila za slabih 16 odstotkov višja kot leto pred tem. Med delovno aktivnimi je več kot desetina samozaposlenih, in sicer slabih 94.000. Zaposlenih je manj kot 730.000 ljudi, njihovo število pa se je v primerjavi z lanskim februarjem še znižalo – za 2,9 odstotka.

In čeprav se je povprečna neto plača kar podvojila, saj se je iz dobrih 500 evrov dvignila na sedanjih 970 evrov, pa to še ne pomeni, da si prebivalci lahko tudi več privoščijo, saj so sočasno z rastjo plač rasle tudi cene dobrin, nekatere celo hitreje kot plače. Stopnja tveganja revščine je bila leta 2009 po podatkih državnega urada za statistiko 12-odstotna, od tega skoraj petodstotna med delovno aktivnimi.

Leta 2000 je bilo 467.000 upokojencev, razmerje med delovno aktivnimi prebivalci in upokojenci pa je znašalo 1,8. V desetih letih se je število upokojencev zvišalo na 553.000. Po podatkih iz leta 2006 Slovenci upokojujejo prej, kot znaša povprečje v Evropski uniji. Če je povprečje v EU 33,3 leta, pa Slovenec dela 31,5 leta.

So pa Slovenci bolj aktivni glede tedenskega števila opravljenih delovnih ur. Povprečje v 27 državah članicah znaša 37,5 ure, v Sloveniji pa nekaj čez 39 ur. Več kot 40 ur v povprečnem tednu opravijo le v sedmih državah EU. Imamo pa v Sloveniji kar 13 dela prostih dni zaradi praznikov, več, 15, jih imajo le na Slovaškem in v Avstriji. Manj, le devet. pa jih imajo Irci in Nizozemci. Kot zanimivost velja poudariti, da Nizozemci in Britanci prvega maja ne slavijo kot praznik. Sicer imajo države Evropske unije le tri skupne praznike in torej dela proste dneve – božič, novo leto in velikonočno nedeljo.

Praznik dela je mednarodni praznik, praznuje pa ga večina držav sveta. Posvečen je spominu na dogodke v Chicagu leta 1886, imenovane Haymarketski izgred, ko so delavci zahtevali osemurni delavnik, vendar je policija demonstracije zatrla, umrlo je tudi več ljudi. Na Slovenskem so med prvimi 1. maj začeli praznovati v zasavskih rudarskih revirjih, in sicer že leta 1890, bolj množično pa se je praznovanje razvilo v 20. stoletju. Kot državni praznik so prvi maj uzakonili leta 1948.

V okviru praznovanj po državi potekajo številne prireditve, kurjenje kresov in delavske budnice, ki so v preteklosti delavce vodile na bližnji hrib ali v gozd. Pohodniki so tudi nosili simbola prvomajskega praznika, torej nagelj in značko.

Tudi letos bodo na predvečer praznika zagoreli kresovi. Osrednja prireditev bo na ljubljanskem Rožniku, kjer bo zbrane nagovoril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Na sam praznik bo na Rožniku udeležence prireditve nagovoril ljubljanski župan Zoran Janković. Predsednik državnega zbora Pavel Gantar pa bo na prvi maj častni gost prireditve na Javorovici nad Šentjernejem.

Za Semoliča je prvi maj dan, ko se spominjamo časov, ko je še zlasti težko bilo biti delavec. S tem je Semolič imel v mislih čas pred več kot sto leti, ko so delavci delali po 12 ali 14 ur in niso imeli nobenih pravic. Kot je dejal za STA, ta spomin danes ni več toliko prisoten, saj tudi sedaj živimo v času, ki je do delavcev neprijazen. Spomnil je na več kot 100.000 brezposelnih in da je med njimi tudi veliko mladih, ki so končali šolanje, a nimajo dela. Vse več je tudi ljudi, ki za to, da lahko živijo, prejemajo socialno podporo, je opozoril in izpostavil veliko negotovost, prisotno v podjetjih, kjer v imenu konkurenčnosti zaposlenim vsak dan grozi, da bodo odpuščeni.

Prav tako so po njegovem mnenju strukturne reforme “vse po vrsti uperjene proti delavskim pravicam”. Današnji čas je tako čas, ko delavci postajajo največje žrtve krize, ki je niso sami povzročili. Praznik dela ima zato veliko sporočilno vrednost, obenem pa je Semolič poudaril, da ima praznik in vse, kar je povezano z njim, v Sloveniji veliko tradicijo.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je prepričan, da so z različnimi ukrepi zagotovili socialno varnost prebivalstva. Med drugim so po ministrovem mnenju stopnjo brezposelnosti zadržali na evropsko primerljivi ravni. Kot je zapisal v poslanici ob prvem maju, želijo tako raven socialnih pravic ohraniti tudi v prihodnje. A zato moramo po njegovih besedah s skupnimi močmi sprejeti določene prilagoditve pokojninskega sistema.

Te morajo biti postopne, njihovo breme pa kar se da enakomerno porazdeljeno med vse generacije, je opozoril. Podaljšala se je namreč življenjska doba in izboljšalo zdravstveno stanje prebivalstva, je še zapisal ter dodal, da se pa obenem v tem času ni rodilo dovolj otrok, ki bi poskrbeli za varno starost generacij pred njimi.

Pokojninskega sistema zato po ministrovih besedah ne smemo prepuščati naključjem, manipulacijam, gospodarskim nihanjem in interventnim zakonom. Svetlik je delavce tako pozval, naj bo letošnji 1. maj v znamenju pogumnih odločitev, odločitev za to, da se nam plače in socialna varnost ne bodo znižali in da bomo tudi v starosti imeli dostojne pokojnine. (sta)

*slika je simbolična