Potrjeno: 5. junij bo referendumski superdan, potem pa bo tudi Pahor moral odstopiti!

Poslanke in poslanci so v četrtek pozno zvečer s 50 glasovi za in enim proti potrdili sklep matičnega odbora, naj bo referendum o pokojninski reformi 5. junija, hkrati z referendumoma o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in o noveli zakona o arhivih. Referendumska kampanja se bo začela že jutri, 23. aprila.

Po odloku o razpisu referenduma, ki ga predlaga odbor, se bo referendumsko vprašanje glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je sprejel državni zbor na seji 23. decembra 2010?

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je kot pobudnica za začetek postopkov za razpis referenduma v četrtek v državni zbor vložila skoraj 44.000 podpisov pod zahtevo za razpis referenduma. Po ugotovitvi parlamentarne zakonodajno-pravne službe je pravilno izpolnjenih obrazcev s podpisi volivk in volivcev vsaj 42.000.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je v predstavitvi mnenj dejal, da je veljavni zakon v marsičem še dober. Reforma še teče in dejanska upokojitvena starost se je povečala. “Kakšna panika, izkoriščanje, zloraba tega trenda, ki naj opravičuje dramatičen poseg, niso upravičeni,” je poudaril.

Seveda pa v zakonu ni vse dobro, zato je reforma potrebna, toda “zagotovo drugačna kot ta, ki se ponuja v tem zakonu”. Med drugim je poudaril, da ni prav, da “se v sistem posega zgolj v imenu javnih financ in zaradi tega, da bi dobili poceni kredite”. Ponujena reforma je po njegovi oceni krivična, ker “ne upošteva razmer na trgu dela”.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je dejal, da je referendum sicer legitimna oblika odločanja državljanov, postavlja pa se vprašanje “primernosti načina odločanja na referendumu o takih stvareh, ki so praviloma podvržene političnemu nabiranju točk, demagogij in manipuliranju z dejstvi”.

Poudaril je, da je za najpomembnejše sporočilo novega zakona, da bodo imeli prihodnji upokojenci zaradi novega načina odmere za 40 oziroma 38 let dela “višje pokojnine od sedanjih”. Sprejeti zakon je po njegovi oceni prijaznejši do ljudi in vsebuje dobre rešitve, ohranja solidarnost in pravično deli bremena med različne generacije.

Poslanec SD Miran Potrč je izpostavil, da je že ustavno sodišče opozorilo, da je referendum o pokojninski reformi “zelo zahteven”, odgovornost državljank in državljanov pa “ogromna”. Zavzel se je za to, da se vsaj v času do pokojninske reforme prenehajo nesporazumi znotraj koalicije, pa tudi med koalicijo in opozicijo ter med politiko in sindikati.

France Cukjati (SDS) pa je poudaril, da kdor pravi, da je reforma najbolj kratkoročen protikrizni ukrep, “ne ve, kaj govori, ali pa namerno zavaja”. Če bo reforma sprejeta, po njegovem mnenju še dolgo ne bo prinesla pozitivnih učinkov, ko jih bo, pa bodo omejeni in začasni. Prav je, da predlagana reforma pade, saj ne temelji na načelih pravičnosti, preglednosti in socialne vzdržnosti, je prepričan Cukjati.

Vito Rožej iz Zares pa je v zvezi z očitki glede pomanjkljivega socialnega dialoga povedal, da morata za dialog biti dve strani. Sindikati po njegovem mnenju niso ponudili recepta za to, kako nadomestiti sredstva, ki jih je treba nameniti za pokojnine.

Po mnenju poslanca DeSUS Franca Jurše pa nobena reforma ne bo konstruktivno zmanjševala pritiska na javne finance, če ne bo delovnih mest kot virov za izplačevanje pokojnin. Nova reforma po njegovih besedah slabi socialno ekonomski položaj upokojencev.

V SNS pa po besedah poslanke Sare Viler ocenjujejo, da je celoten sistem socialnega in pokojninskega delovanja zastavljen napačno in neracionalno, saj “si država nenehno prizadeva, da velikodušno izplačuje razne socialne prejemke, podpira brezposelnost in višje socialne pravice brezposelnim”.

V SLS pa po besedah poslanca Jakoba Presečnika že dlje časa poudarjajo, da “inflacija referendumov” pomeni razvrednotenje tega inštituta. Poslanci SLS sicer načeloma podpirajo reformo, saj bi njeno odlašanje po besedah Presečnika v prihodnjih letih zahtevalo še bolj nepriljubljene ukrepe.

Poslanec LDS Ljubo Germič je dejal, da so ukrepi, ki jih predvideva zakon, nujni, če želi Slovenija vsaj na srednji rok zagotoviti pokojninski sistem, ki bo javnofinančno vzdržen in ki bo preprečil nadaljnje padanje pokojnin.

Nepovezani poslanec Vili Rezman pa je med drugim poudaril, da reform “ni mogoče delati tako, da vsak postavi svoj ultimat in potem, če mu v kakšnem posamičnem delu ni ugodeno, zahteva zrušitev vsega”.

Ker je bolj ali manj jasno, da bodo državljani vse tri zakone na referendumskem super dnevu spet gladko zavrnili, je potem samo še vprašanje časa, kdaj se po poslovil tudi premier Borut Pahor, ki je na začetku svojega mandata trdil, da bo odšel s premierskega položaja kot najuspešnejši predsednik vlade vseh časov… (sta/ured)

Po 5. juniju se bo očitno moral posloviti tudi premier Borut Pahor. A to vsekakor ne bo odhod “najbolj uspešnega slovenskega predsednika vlade”. Prej obratno.

Foto: arhiv Politikis.si