Pa saj na Banki Slovenije se hecajo: za kovanec izbrali komandanta Staneta ob drugih 30 predlogih!?

Upodobitev komandanta Franca Rozmana – Staneta ob 100. obletnici njegovega rojstva na priložnostnem kovancu je sprožila ostre odzive v delu slovenske javnosti, odmevala pa je tudi v tujini. Na Banki Slovenije ocenjujejo, da je izbor z zgodovinskega vidika primeren. Za enega od treh letošnjih priložnostnih kovancev so ga izbrali med 31 predlogi.

Temelj za izdajo priložnostnih kovancev predstavlja zakon o priložnostnih kovancih. Komisija za priložnostne kovance, ki jo imenuje guverner banke v soglasju z ministrom za finance, je na povabilo prejela 31 predlogov dogodkov, ki bi jih letos zaznamovali z izdajo priložnostnih kovancev, so za STA pojasnili na Banki Slovenije.

Komisija, v kateri so strokovnjaki ministrstva za finance, Banke Slovenije, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Numizmatičnega društva Slovenije in Narodnega muzeja Slovenije, po njihovih navedbah pobude ocenjuje po kriteriju splošnega pomena dogodka za Slovenijo oziroma ali je dogodek širšega mednarodnega pomena.

Med prispelimi predlogi komisija izbere tri, ki jih nato predlaga vladi za izdajo priložnostnih kovancev. Vlada je tako marca lani z uredbo določila, ob katerih dogodkih se bodo letos izdali priložnostni kovanci. Poleg 100. obletnice rojstva komandanta Franca Rozmana – Staneta, ob kateri so izdali spominski priložnostni kovanec, sta to še 20-letnica samostojnosti Slovenije in svetovno prvenstvo v veslanju na Bledu, ob katerih bodo letos izdali zbirateljska priložnostna kovanca.

Pobudo za upodobitev komandanta Staneta so, kot pojasnjujejo na Banki Slovenije, prejeli od Numizmatičnega društva Slovenije in dveh fizičnih oseb.

Idejni osnutek spominskega priložnostnega kovanca so na banki posredovali v presojo pristojnemu pododboru za kovance pri Evropski komisiji, ki ga je septembra lani odobril.

Ob izdaji teh dvoevrskih kovancev, ki so v obtoku od 21. marca, so nekateri izrazili nasprotovanje tudi zaradi upodobitve zvezde kot komunističnega simbola. V Mladi Sloveniji, podmladku zunajparlamentarne NSi, so ta teden v sporočilu za javnost ponovno poudarili, da je izdaja kovanca s podobo Franca Rozmana – Staneta “žalitev za vse evropske narode, saj se je boril za režim, ki je premnogo Evropejcem povzročil trpljenje in črno prihodnost”. “Ta režim danes celotna Evropa obsoja in ga enači z nacizmom ter fašizmom. Le Slovenija ne. Namesto jasne obsodbe še vedno poveličujemo komunizem,” so zapisali.

Poslanski vprašanji sta o tej temi postavila tudi poslanca SDS Jožef Jerovšek in Branko Grims.

Grimsa zanima, ali vlada res meni, da je uradna promocija ključnega simbola okupatorske JLA ustrezna obeležitev 20. obletnice zmage v vojni za Slovenijo in nastanka naše države. Jerovšek pa sprašuje, kakšen je odnos vlade do političnih, zgodovinskih, kulturnih in drugih dogodkov ter osebnosti, ki so odločilno pripomogli k osamosvojitvi Slovenije leta l991.

Po Jerovškovih besedah so vlado pri izbiri tudi tokrat vodili predvsem ideološki interesi, saj na izdanem kovancu ni predstavljena simbolika slovenske partizanske vojske, ampak “predvsem ideološki simboli, oktroirani po njeni razpustitvi”.

Kot piše Grims, pa je več kot očitno, da je izdaja takšnega spominskega kovanca še en poskus vlade, da bi preusmerila pozornost od lastne katastrofalne gospodarske neuspešnosti k ideološkim temam, s katerimi bi mobilizirala svoje volilno telo.

O izdaji omenjenega kovanca je poročal tudi nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ). Prvič je na kovancu evra mogoče videti komunistično peterokrako zvezdo, ki je znana kot Titova zvezda, so zapisali.

Kot še pojasnjujejo na Banki Slovenije, so sicer pobude za izdajo priložnostnih kovancev povezane zlasti s političnimi, zgodovinskimi, znanstvenimi, kulturnimi, športnimi in humanitarnimi dogodki. Predlagatelji pa so najpogosteje Numizmatično društvo Slovenije, državne in druge institucije ter posamezniki.

Banka Slovenije izda na podlagi zakona priložnostne kovance ob treh dogodkih na leto. Spominski kovanci, ki jih izdajo enkrat na leto, so po dimenziji in kemijskih ter fizičnih lastnostih enaki tečajnim kovancem za dva evra. Imajo skupno evropsko stran in nacionalno stran z motivom, s katerim se zaznamuje izbrani dogodek.

Zbirateljski kovanci pa se izdajajo v zlatu (z nominalno vrednostjo 100 evrov) in srebru (z nominalno vrednostjo 30 evrov). Pri zbirateljskem kovancu ob 20-letnici samostojnosti Slovenije bodo izdali tudi tečajni kovanec za tri evre. Kot pojasnjujejo na Banki Slovenije, so stroški izdelave kovancev poslovna skrivnost, krije pa jih država. (sta)

Komandant Stane: najboljša izbira za dvo evrski kovanec po izboru Banke Slovenije in to poleg dvo evrskega kovanca z motiviko 20-letnice samostojnosti Slovenije.