Maribor in regija se še vedno nista otresla gospodarske krize, kar se vse bolj kaže v številnih stečajih ter vse višji stopnji brezposelnosti. O tem so govorili tudi na današnji Večerovi okrogli mizi na temo nujnosti pospeška rasti mariborskega gospodarstva. Prišla je tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radić, ki meni, da vse vendarle ni črno.
Radićeva je predvsem za sektor gradbeništva dejala, da je bilo ves čas jasno, da je ta predimenzioniran ter da bo zagotovo prišlo do njegovega upada. Gradbeni sektor se je zdaj po njenem prečistil in ostala so njegova zdrava jedra, z zagonom investicijskega cikla pa bodo ta podjetja ne le preživela, ampak se celo razvijala naprej.
“Kriza je pokazala vse slabosti našega gospodarstva, zato so bila v krizi podjetja z nekonkurenčnimi proizvodi obsojena na propad. Preživeli so tisti, ki so že pred krizo vlagali v razvoj, nekateri med njimi imajo že sladke probleme, saj ne vedo, kako bi izpolnili vsa naročila,” je dejala gospodarska ministrica, ki se ji ne zdi nič narobe, če v kriznih razmerah kakšno podjetje umre, saj se v tržnih gospodarstvih po njenem normalno, da nekonkurenčna podjetja umirajo, nastajajo pa nova, bolj razvojno naravnana.
Dotaknila se je tudi vloge bank pri oživljanju gospodarstva, saj je do njih bila že večkrat precej kritična. Prepričana je namreč, da ambicioznih gospodarskih aktivnosti brez bančnih kreditov ne more biti, prav tako bi bilo po njenem v primeru večje podpore bank precej manj plačilne nediscipline med podjetji, ki se ne bi soočala s pomanjkanjem likvidnih sredstev.
“Ob tem pa je potrebno upoštevati, da je naše gospodarstvo preveč zadolženo, saj so v povprečju podjetja zaposlena do okoli 80 odstotkov. Če tako podjetje pride v banko, potem pa moramo razumeti tudi bančnike, da jim bodo težko odobrili še enega kredita,” je dejala Radićeva in spomnila, da v Sloveniji zdaj manjka predvsem kapitala, ki ga bo potrebno iskati v tujini.
Večerova okrogla miza o pospešitvi mariborskega gospodarstva, na kateri sta sodelovala tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radić in predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič. (foto: Vasja Šabeder)
Predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič krivde na strani bank ne priznava, zlasti pa ni mogoče med seboj enačiti vseh bank. Kot je dejal, je namreč njihova v preteklih dveh letih stalno povečevala obseg kreditov tako fizičnim kot pravnim osebam. Je pa po njegovem precej drugih razlogov za sedanje stanje, zlasti kar se tiče pomanjkanja kapitala, zato bi se morali v Sloveniji do priliva svežega kapitala začeti obnašati precej bolj prijazno.
Kovačič je bil danes precej kritičen tudi do države, ki je po njegovem preveč birokratska. To pa povzroča prepozne odzive pri investicijah v industrijo, prekomerne obremenitve gospodarstva, zaradi česar nekateri razmišljajo o selitvi svoje proizvodnje v davčno in stroškovno bolj prijazne države.
“Tisti, ki o tem odločajo, bi morali slišati, kaj jim govori gospodarstvo, ter se temu prilagoditi, saj brez uspešnega gospodarstva ne bomo imeli nikogar, ki bi plačeval davke, zato da bi ti isti politiki spet lahko razmišljali, kako naprej,” je dejal Kovačič.
Medtem ko je predstavnik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko opozarjal predvsem na to, da se trenutna kriza vse bolj odraža tudi v socialni krizi, v kateri ni vse več brezposelnih, pač pa tudi vse več revnih zaposlenih, pa sta predstavnika gospodarstva, prvi mož Perutnine Ptuj Roman Glaser in direktor Mariborske livarne Maribor Branko Žerdoner opozarjala predvsem na nujnost podjetništvu bolj prijaznega okolja in manj birokratskih preprek.
Žerdoner je prav v zvezi s slednjimi nekajkrat omenil trenutno stisko njihovega podjetja, ki ima priložnost z veliko investicijo zagnati novo proizvodnjo v avtomobilskem sektorju z že pridobljenim poslom, pa jim doslej ni uspelo dokončno uskladiti vseh dogovorov za pridobitev nujno potrebnega investicijskega denarja.
V pospeševanje gospodarstva pa se mora nujno vključiti tudi lokalna skupnost, česar se zaveda tudi mariborski podžupan Tomaž Kancler. Po njegovem morajo pomagati pomagati predvsem s sprejemanjem ukrepov v razvojnem in strateškem smislu, s čimer bi vzpodbudilo podjetništvo. Posledično pa mora skrbeti za primerno okoljsko in prostorsko politiko, ki bo omogočala umeščanje novih industrij v mesto.
“Tukaj pa se srečujemo z velikimi težavami, tudi z državno zakonodajo. Zakon o stvarnem premoženju države in lokalnih skupnosti nam ne omogoča, da nekatera območja potencialnim investitorjem ponudimo za nižje cene,” je dejal Kancler in dodal, da so v proračunu predvideli postavko za promocijo gospodarstva, poteka pa tudi desetletni plan urejanja in odkupov zemljišč v poslovni coni Tezno, kar bodo tudi letos podprli z 800.000 evri.(sta/v.š.)

Naša butasta vlada ustvarja socialno podjedtništvo brez podjetnikov.
SALVE