Dr. Dušan Petrač: veliki znanstvenik, veliki Slovenec in član največje demokratične politične sile pri nas

Pred 50 leti je Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. Kakšna je bila vloga tega pionirskega dogodka za nadaljnje vesoljsko raziskovanje?

Prvi odhod človeka v vesolje je bil fenomenalen mejnik za celotno človeštvo. Človek se je na ta način osvobodil težnosti, ki ga sicer v vsakdanjem življenju še vedno omejuje. Te prelomnice vse do danes nismo uspeli duševno povsem dognati in ima toliko različnih pomenov, da je nemogoče izpostaviti zgolj enega.

Gospodarsko-finančna kriza je precej zamajala finančno stabilnost razvitega sveta. Na področju raziskovanja vesolja so finančna sredstva temelj napredka. Katera država na svetu ima, oziroma bo imela v prihodnosti primat na tem področju? Oziroma, katera država bo po vaši oceni na Mars prva poslala človeško posadko?

NASA, ESA, Japonska in Rusija bodo sigurno igrale odločujočo vlogo. Pri ponovnem obisku Lune bo po vsej verjetnosti prednjačila Kitajska. Pri obisku človeka na Marsu pa bodo najbrž udeležene vse omenjene institucije. Človek bo zagotovo še naprej skušal premikati meje vesolja.

Marsikdo se sprašuje, zakaj je človeštvu v sedanjih kriznih razmerah sploh potrebno zapravljanje denarja za vesoljske projekte.

Ne smemo zanemariti dejstva, da se vsakršno raziskovanja vesolja povrne tudi v povsem praktične industrijske namene. Nekatere teorije pravijo, da se vsak vloženi dolar v vesoljske raziskave družbi povrne sedemkratno, v raznih oblikah, od davkov, novih zaposlitev ter seveda skozi nova spoznanja. Raziskovanje se torej vedno splača, ne le v vesolju, vsakršno raziskovanje.

Kot fizik zagotovo spremljate tudi aktualne razprave o jedrski energiji in energetski varnosti. Tudi v Sloveniji se spopadamo z vprašanjem energetske varnosti in samozadostnosti. Kako bi vi uredili energetsko preskrbo Slovenije?

V preskrbi zadostne količine energije za potrebe človeštva bo še vedno morala igrati odločilno vlogo jedrska energija, ne glede na trenutne težave na Japonskem. Posebno Francija prednjači na tem področju. Skrb za varnost in skladiščenje radioaktivnih odpadkov ostaja aktualni problem. Za Slovenijo se mi zdi, da je druga nuklearka v Krškem neizogibna, namesto tega pa Slovenija trenutno rešuje prihodnje energetske potrebe z gradnjo problematične nove elektrarne v Šoštanju TES-6, kjer bo v uporabi lignit, premog najslabše vrste. Državi se očitno zdi dopustna proizvodnja ogljikovega dioksida, kar bo posledično prispevalo k onesnaženju atmosfere ter vplivalo na klimo. V prihodnosti se bo sicer pokazalo, kdo ima prav.

Večino časa preživite zunaj naših meja. Kakšen je ugled Slovenije v tujini?

Ugled Slovenije v tujini je normalen za majhno državo. Neodločena tekma v nogometu na zadnjem svetovnem prvenstvu med ZDA in Slovenijo, pa je Slovenijo nenavadno popularizirala, vsaj v ZDA.

Kako kot mednarodno priznani znanstvenik slovenskih korenin gledate na slovensko vladajočo politiko? Je dovolj dojemljiva za potrebne znanstvenikov in ustrezno spodbuja razvoj naravoslovnih ved? Ali je bilo dovolj storjenega na področju preprečevanja bega možganov?

Vprašam vas, kdo le naj razume slovensko vladajočo politiko? Zdi se, da je prizadevanje za boljše blagostanje domovine obrobno vprašanje. Slovenija daje sredstva za znanost in šolstvo, a ne dovolj, da bi lahko kdaj dosegli zavidljivi cilj najbolj tehnološko razvite države v EU, ostajamo majhna država v senci večjih. O begu možganov (t.i. brain drain) nimam natančnih podatkov, vem pa, da država ne uporablja dovolj in premalo zaposluje izobražene kadre, ki tako mnogokrat ostajajo neizkoriščeni.

Slovenska vlada beleži rekordno nizko podporo slovenske javnosti, koalicija se ukvarja sama s sabo. Kakšno je vaše mnenje o zadnjih dogajanjih v slovenski politiki?

Slovenska vlada “uboga” nasvete za nujne privatizacije in neizogibne reforme, ki so lahko zelo škodljive za delovne ljudi, a nujne za kapitalistični interes. Eden mojih prijateljev mi zatrjuje, da je etika škodljiva in je cokla za razvoj. Torej, po njegovem prepričanju je vse dovoljeno, le da te pri tem ne ujamejo.

Je Slovenija postala to, kar ste si pred 20-imi leti želeli?

Sam sem pričakoval, da bo Slovenija manj zbirokratizirana, da bo življenje bolj enostavno in da ne bi tekali po nasvete le v Beograd v Titovi Jugoslaviji in sedaj v Bruselj ali v Washington. Uravnilovke ni več in tako manjšina živi mnogo bolje, mnogi pa slabše, kar je v redu po kapitalističnih normah, eksploatacija je spet dovoljena.

Kako ocenjujete slovensko medijsko krajino, če jo primerjate z mediji v tujini?

Mediji zagovarjajo tistega, ki jih plačuje in jim daje službe, v kateremkoli sistemu pač. Če novinar ne brenka zadovoljivo, hitro izgubi službo v medijih.

Kaj bi sporočili članicam in članom SDS?

Članicam in članom SDS želim, da bi SDS spet vodila državo, s še večjo podporo volivk in volivcev.

Dr. Dušan Petrač: Raziskovanje se vedno splača, ne le v vesolju, saj se družbi večkratno povrne.