Deklica, ki jo je v nedeljo zvečer oče vrgel skozi okno, zatem pa skočil tudi sam in se ubil, je danes v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru podlegla poškodbam, so za STA potrdili na UKC Ljubljana.
Tragedija se je zgodila po tem, ko se je 42-letni moški iz okolice Vinice zapletel v spor z bivšo partnerico, ki je potem poklicala policijo.
Moški je začel groziti, da bo iz stanovanja na Zaloški cesti v Ljubljani v 9. nadstropju skozi okno vrgel otroka, če se policisti ne umaknejo. Grožnjo je uresničil in najprej skozi okno vrgel petletno deklico, ki so jo odpeljali v UKC, zatem pa skočil tudi sam. Moški je bil sicer na pogojnem odpustu s prestajanja zaporne kazni.
V zadnjem mesecu so se poleg tega zgodili še trije tragični primeri nasilja v družini. Konec februarja je v Šentjurju pri Celju moški umoril partnerico, nato pa storil samomor. Nekaj dni kasneje je na Otočcu moški ustrelil ženo, ki je napad preživela, sam pa storil samomor. V začetku marca pa je v Dogošah umrl moški, ki je bil nasilen do partnerice in sina, zabodla pa naj bi ga partnerica.
Vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi Tatjana Mušič, ki je sodelovala pri pripravi zakona o preprečevanju nasilja v družini, pravi, da “težko ocenjuje”, vendar meni, da se težji življenjski pogoji ob nastali gospodarski krizi poznajo tudi pri nasilju v družini. Zakon je po njenem mnenju dober, a v praksi se pokaže, da bi bil kakšen del lahko bolje urejen.
V zadnjih dveh letih beležijo veliko povečanje števila prijavljenih nasilnih dejanj znotraj družine, vendar delno po njenih besedah to pripisujejo tudi zakonskim spremembam, saj zakonodaja zdaj določa nujno obveščanje.
Omenjeni zakon nalaga predvsem postopke in obveznosti, ne pa sankcioniranja, pravi Mušičeva in dodaja, da “noben zakon ne more nadomestiti ljudi”. Če namreč strokovnjaki niso primerno usposobljeni oziroma ne prepoznavajo težav, potem “ne pomaga noben zakon”.
Mušičeva meni, da je sicer ocena tveganja zelo dobra novost, ki jo je vpeljal zakon o preprečevanju nasilja v družini. S tem se oceni tveganje “za žrtev, za nastanek hujših posledic ali za stopnjevanje nasilja”. Oceno izdela Center za socialno delo, ki pa lahko “zahteva in pričakuje pomoč tudi drugih inštitucij in ljudi”, za katere ocenijo, da bi jim lahko pomagali.
Ocena tveganja pa ne more biti popolna in nezmotljiva, dejanja se pogosto zgodijo v afektu in jih je težko predvideti, pojasnjuje.
Tatjana Mušič kritično ocenjuje tudi poročanje medijev. Kot pravi, se velikokrat ustvarja vtis, da nič ni prav in da nobena inštitucija ne deluje. Tako pa se po njenem mnenju ustvarja javno mnenje in demoralizira tudi žrtve same.
Obravnavanih kaznivih dejanj v okviru družine je bilo po podatkih policije lani 7800. Od tega je bilo smrtnih poškodb devet, hudih telesnih poškodb pa 49. Umorov v okviru družine je bilo lani šest, prav toliko pa jih je bilo tudi leta 2009.(sta)
