Franci Zavrl o medijskih centrifugah in o novinarju Karbi, ki ne za preštudirati zadev

5

Na Siolu je danes bil objavljen intervju z enim izmed največjih slovenskih oglaševalskih in medijskih prvokategornikov, Francijem Zavrlom, ki si je ime hočeš-nočeš naredil že v komunistični Jugoslaviji. Na tem mestu povzemamo nekaj Zavrlovih najzanimivejših odgovorov.

Kam pa gre razvoj slovenskih medijev? Kje smo v primerjavi s svetovno sceno?

Pri slovenskih medijih gre žal za začaran krog, centrifugo, v katero pade mali človek, ki gleda medije, ki mu govorijo, kako vsi kradejo, kako omrežja vodijo državo … Zato ta mali človek postane gneven in še bolj konzumira te medije, ki poganjajo to centrifugo. To je nek začaran krog med oblastjo, ki ne vlada, omrežji, ki jim pripisujemo magično moč, malim človekom, ki je povsem brez moči in nekim občutkom, ki ga širijo mediji, da imamo pravno državo dveh hitrosti. Nenadoma ugotoviš, da je ta strah mogoče že kar resničen.

Smo glede tega slovenski mediji drugačni od svetovnih?

Takšno centrifugo in politizacijo družbe, kot je slovenska, težko najdemo kjerkoli. V tem smislu so slovenski mediji drugačni. V Sloveniji zelo težko nastane velika tema, če hočete velika afera, če jo ne podprejo omrežja oziroma če se o njej ne prepira politika. Samo novinarstvo ni sposobno narediti zgodbe “per se”, ampak jo vedno od nekod dobi …

Če ni politike, ni zgodbe …

Če ni politike, ni zgodbe in to ni normalno. Medijski prostor bi moral biti nad tem. Moral bi biti gonilo sprememb v politiki, nastavljati zrcalo, ne pa biti instrument politike.

***

Ne moremo mimo tega, da vas ne vprašamo kaj o Patrii. V tej aferi se pogosto omenja, da naj bi v Slovenijo nek denar prišel iz vašega podjetja v Luksemburgu. Vi ste bili lastnik podjetja, ki je leta 2007 kupilo podjetje, čigar lastnik je bil Rajko Janša, brat bolj znanega Janeza Janše. Kako je ta posel povezan z afero Patria?

Tako kot je število gnezdišč štorkelj povezano s številom nosečih novinark na siol.net. Vsak fenomen na svetu je mogoče povezati z drugim. V času, ko so se dogajale stvari okoli patrij, sem opravil posel, ki ga nisem nikoli skrival, saj so vse pogodbe v sodnem registru in so javno dostopne. Znana je kupnina in denar je bil nakazan na račun Rajka Janše v Ljubljani. Imel sem racionalne poslovne razloge, da sem to kupil in naredil sem dober posel. Ker pa se je v istem času zgodilo še nekaj drugega in ker so nekateri novinarji pomešali svoje poslanstvo s poslanstvom preživetih ovaduških organizacij in namesto v svoje “neodvisne” službe hodijo na Finsko ovajat svoje sodržavljane, potem je to očitno postal narobe svet, v katerem se lahko povežejo štorklje v Prekmurju z nosečimi novinarkami na siol.net …

Je pa res, da je neko majhno podjetje, kupljeno za precej denarja.

To podjetje je bilo kupljeno za približno milijon evrov, zraven je bila kupljena še nepremičnina za približno 100 tisoč evrov. Po nakupu smo iz tega podjetja v prvih treh letih z naslova dobička dobili 450 tisoč evrov. Nakup podjetja se lahko splača iz treh razlogov. Prvi je dobiček. Drugi razlog je tržni položaj, da dobiš večji tržni delež. Tretji razlog pa je lahko vertikalna povezava, sinergija z drugimi dejavnostmi tvojega podjetja. Ves denar je prišel iz Slovenije in ne s Tajske ali iz Avstrije. Morda pa je težava samo v tem, da Franci Zavrl ne sme kupiti podjetja Rajka Janše? Ali pa nekdo, ki se piše Janša, ne sme poslovati?

Verjetno je marsikdo sumničav, če Franci Zavrl kupi podjetje Rajka Janše prek Luksemburga, ravno v času, ko se menda pretakajo provizije, povezane z nakupom patrij.

Zaradi popolnoma tržnih razlogov nisem hotel, da se že prvi dan v Sloveniji to vidi, gre pač za poslovne razloge.

V javnosti so zgodbe z Luksemburgom in Tajsko vedno sumljive, ker se zdijo pripravne za nakazovanje provizij …

Ravno to je tisto, kar sva se prej pogovarjala. Medijska centrifuga pravi: vsi kradejo. To je sindrom, ki vodi v popolno destrukcijo medijev in družbe nasploh. Vsi vedo, da imajo številne svetovne korporacije svoja podjetja s sedežem v Luksemburgu, jaz pa tam ne smem imeti enega od svojih podjetij. Zato moram zdaj to prenesti v Slovenijo, da bo vse po meri slovenske centrifuge. Vso svojo lastnino bom prenesel v Slovenijo, samo zato, da mi bodo dali mir, čeprav je to gospodarsko povsem nesmiselno.

Priznavate poraz?

Priznavam, da centrifuga deluje. S tem imam stroške, moram se ukvarjati z zgodbo, v katero sem padel zaradi štorkelj. S tem pa se dejansko ne želim ukvarjati, raje imam mir in se, recimo, ukvarjam z nogometom ali preberem kakšno knjigo …

Mogoče pa Dejan Karba ima dokaze, ki jih še ni uspel predstaviti, omenja se tudi podjetje Jelen.

Jelen je največji dokaz, da se novinar sploh ni pozanimal o pravih dejstvih. Jelen je bilo neko preteklo ime nekega podjetja, mislim, da pred desetimi leti. Sploh ni preštudiral zadev. Omenjanje Jelena je značilen primer neprofesionalnega pavšalnega novinarskega ravnanja.

Od afere JBTZ naprej je Franci Zavrl tako ali drugače vedno znova povezan tudi z Janezom Janšo.

Foto: arhiv Politikis

Št. komentarjev: 5
  1. EVROPA pravi

    PRAV JE POVEDAL G. ZAVRL F. IMAMO “KATASTROFALNO RDEČE-ORANŽNO-KGB-MAFIJSKO NOVINARSTVO” SRAMOTA IN OBUP !
    POTEM PA ŠE DAJO V RTV SVET TEGA ” MEGA LAŽNIVCA D, KOŠIRJA ” RES SMO PRIŠLI DALEČ PRI TEJ ” SFALIRANI, SKORUMPIRANI, AFERAŠKI VLADI ” !!!!!!!!!

  2. rexmundi pravi

    Ja, od kje pa je Zavrl? V času vojne z JNA je stanval v Župančičevi jami in za pasom je nosil pištolco. Ana Jud nima kaj dobrega mnenja o njem. Mogoče se motim. Bom to še enkrat prebral v knjigi kako in kaj je s tem Zavrlom. Jelen pa je bila tudi gostilna v Št. Vidu nad bulano Lublano. Gostilna pri Jelenu. Bom šel pogledat kaj piše na bajt.

  3. lemy pravi

    Titosocialist poštenjak Taler zganja jalovo demagoško propagando.
    Lep vzorec kako to obvladajo .

    http://www.youtube.com/watch?v=3Wm_A6NwyBs&feature=player_embedded

  4. mudo moreno pravi

    V Sloveniji vlada sledeče stanje: vsi smo enakopravni, nekateri celo še bolj. Dovoljeno jim je marsikaj, lahko počnejo tudi stvari, ki jih enakopravni ne smemo, na primer: legalna kraja premoženja, nekaznovano kršenje vseh možnih norm, zakonov in predpisov, parazitiranje države oziroma davkoplačevalcev, laganje, nabijanje in lažna propaganda, lažno ovajanje sodržavljanov, pedofilija in pasje-guzstvo …
    Nekateri drugi pa smo sumljivi zgolj zato, ker smo pred leti poznali Janšo naprimer . Ali pa , ker volimo napačne stranke. Ali pa, ker ne verjamemo DELU. Janša je pred dobrim desetletjem napovedal novinarski labodji spev. No, zdaj smo tik pred koncem.

  5. APM pravi

    V Sloveniji je veliki problem enoumje. Vse od osamosvojitve se Slovenija ni uspela znebiti tega zla, ki je sistemetično nastajalo vse od leta 1945. Takrat je začela partija vrinjati v vse pore deružbe svoje ljudi. Celo katoliška cerkev ni bila izvzeta.
    Nekaj sem o tem že pisal, pa ni nič narobe, če še enkrat ponovim. Tudi filatelistčno, ali numizmatično društvo je bilo kontrolirano. Društvo se je lahko registriralo le, če je policija (UDBA) dala soglasje in vrinila v upravne organe svoje člane. Podobno je bilo s podjetji, zavodi itd.
    Kar se novinarjev tiče je bila zadeva še bolj zaostrena. Tam se je zahtevalo popolno članstvo partijskih novinarjev, uredniki pa so bili praviloma udbovci. Ali so se po osamosvojitvi drastično menjali novinarski kolekrivi? Ali je bil odpuščen, ali zamenjan kakšen urednik in pristal na cesti?
    Partijsko kontrolo so izvajali tudi v kulturnih ustanovah, kjer so le posamezniki lahko izvedli kakšen manjši odmik od partijske linije, pa še za to so sledile sankcije. Podobno je bilo na šolah in tudi univerzi, kjer je bil pritisk skoncentriran, saj jo je kontroliral sam CK.
    Od tod tudi kontrola SAZU, ki se še dandanes ne more sprostiti. Kar poglejmo si predzadnjega predsednika, ki je pristal na to, da igra v najslabši slovenski vladi minorno vlogo poštarja zamejskim Slovencem in je strogo ideološko opredelejen. Mar je bil na najvišjo funkcijo postavljen za politične zasluge, ali za znanstvene? Ne predstavljam si niti enega predsednike niti ene akademije znaniosti in umetnosti, da bi po predsednikovanju takšne ustanove prevzel ministrsko mesto v mnogo uspešnejši vladi, kot je slovenska.
    Po politični direktivi je pač prevzel ministrski položaj, tako kot so vsi borci revolucije prevzemali položaje po politični liniji. Danes imamo v Sloveniji plejado “vrhunskih” znanstvenikov, ki preprosto ne morejo zapustiti svoje ideološke popkovine in so pripravljeni slediti političnim veljakom. Sploh ne razmišljajo, ali gre za resnico, ali ne, važno je, da je rdeče, pa bomo podprli. Mar so to intelektualci? Mar mislijo s svojo glavo?
    Kako pa se naj v tej ideološki godlji znajde mali človek, ki so mu možgane prali v ideološki pralnici slovenskega šolstva. Tako pranje je še danes prisotno, saj je Lukšič vendar ideolog komunistične stranke, ki se ni sposoben odmakniti od Marksa in Lenina, čeravno gre danse slovenskim delavcem mnogo slabše, kot v Kraljevini Jugoslaviji. Takrat je plača bila redna!

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen