Čaščenje napačnega heroja
Piše: Ive A. Stanič, publicist
Privrženci tranzicijske levice so si omislili nov trik. Tokrat so v ogenj potisnili najvišjo finančno ustanovo Banko Slovenije. Ob 100. obletnici rojstva komunističnega »heroja« Franca Rozmana – Staneta je banka izdala spominski kovanec za dva evra. Velika peterokraka zvezda na njem potrjuje, da je propadel simbol še kako močno pri življenju.
Sicer je ob tokratni neprimerni potezi bankirjev potrebno poudariti troje. Prvič: obujanje preteklosti prav v času, ko postkomunistične struje glasno opozarjajo, naj vendarle pustimo preteklost in se osredotočimo v prihodnost. Drugič: z oživljanjem lika Franca Rozmana – Staneta, levi politični tabor ponovno deli maloštevilne Slovence na rdeče, bele, črne … Tretjič: koliko Slovencev pravzaprav pozna Franca Rozmana – Staneta in kaj vse je počel med vojno? Prav bi bilo, da bi se avtorji spominskega kovanca najprej seznanili z načinom bojevanja »znamenitega narodnega heroja«.
Potrebno je povedati, da se doslej o Rozmanovi preteklosti ni veliko vedelo. V vseh knjigah in uradnih dokumentih je označen z visokodonečimi in celo demokratičnimi gesli. Med zavedenimi poznavalci polpretekle zgodovine je še vedno zapisan kot največja ikona in mit slovenskega partizanstva. Mnogi njegovi privrženci svojega komandanta Staneta še vedno malikujejo in ga kot božansko bitje dvigajo v nebo. Novljan pravi, da ni veliko govoril, dovolj je bilo, da se je pojavil in njegova karizma je zažarela.
Nikjer pa ni zabeležena njegova druga stran bojevanja, saj je bil Franc Rozman – Stane najprej revolucionar in šele potem borec. Pri branju partizanske literature je med vrsticami marsikaj pojasnjeno. Kjerkoli je »heroj« Rozman bil, je, skupaj z Dušanom Kvedrom – Tomažem in Petrom Stantetom – Skalo, puščal za seboj umore, rope, požige. Sam Edvard Kardelj je leta 1942 Rozmana označil za zločinca. O njegovi »temni strani meseca« je doslej največ napisal raziskovalni novinar in publicist Ivo Žajdela, katerega v tem prispevku v manjših delih tudi citiram.
Skušam razumeti levosredinske politike, njihovo indoktrinacijo, povzpetništvo …, težko pa razumem bančnike, da se na tak način mažejo roke in se pustijo speljati na spolzki led. Kaj slovensko bančništvo v svoji polpretekli zgodovini nima svojega zaslužnega moža, ki bi bil vreden pozornosti na spominskem kovancu? Kaj bankirji res ne znajo na to častitljivo mesto izbrati vsaj neoporečnega kandidata? Kaže, da prihaja v modo čaščenje posameznikov z vprašljivo preteklostjo, ki so dokazljivo kršili človekove pravice in bili na drugi strani samostojne Slovenije (proti osamosvojitvi). Nikogar ne moti, če se pojavijo kandidati z udbovskim poreklom ali celo s krvavimi rokami. Kdo jamči, da se ne bo na naslednjem kovancu pojavil na primer Sima Dubajić?
Navkljub resnosti članka in obravnavane teme, sem takoj “ZA”, da se postavi ČASTNI SPOMENIK in to TREM PSOM, ki so začeli odpirati oči Slovencem. Očitno se je trenutni vladajoči koaliciji povsem zameglil um. Ljudje, ljudje… kdo nam vlada v Sloveniji in kam to pelje???
“Sam Edvard Kardelj je leta 1942 Rozmana označil za zločinca.”
Mislil sem, da česa takšnega ne bom nikoli doživel. Da elitni predstavnik simpatizerjev domobranstva citira Kardelja?!? In ga navajal kot argument!?Unmöglich!
To pomeni, da je veliki slovenski revolucionar in socialistični teoretik vendarle tudi lahko imel prav!? Takšno priznanje z ideloško, lahko rečemo, sovražne strani, vendarle lahko pomeni prvi korak k spravi. Moje spoštovanje g. ABC.
“Čaščenje napačnega konja”
Hm, ABC. Z junaki smo malce na tesnem. Pa še bazen iz katerega lahko zajemamo junake je zaenkrat še majhen. Junaki osamosvojitve, kot npr. Janša in Krkovič so še živi in bodo morali še počakati. Če gremo nazaj na II. svet. vojno smo tudi omejeni. Med kolaboranti pač ne moremo iskati. Pa tudi nič posebnega niso naredili. Če se skrivaš v vojašnici, pač ne moreš naredi junaštev. Tako, da nam ostanejo le še pripadniki zmagovite koalicije.
Rozman Stane je pa sploh primeren saj je bil hkrati tudi prva žrtev jugoslovanstva. Domobranska manjšina bo glede tega pač morala potrpeti.
Kulturo na kovancih pa že tako imamo pokrito s Prešernom!
Za komunajzerja Radota je pa še Kardelj postal neverodostojen.
Sicer je pa jasno, za kaj gre. Če ga je še sam Kardelj imel za nevarnega zločinca, kakšen psihopat je to res moral biti.
Če iščemo heroje, jih med partizani sigurno ne moremo najti, saj so se znašali le nad neoboroženimi Slovenci. Sicer so pa bežali pred okupatorjem in se skrivali.
Rado, tvoje besede: Med kolaboranti pač ne moremo iskati.!!
Čemu potem omenjaš tega zavedenca (koloboranta svoj ples s Komunisti je plačal. Glej tudi zakon karme ali povratka.) iz ww2??
P.S
Rado, glede na to, da imamo Slovenci prešernovo Zdravljico za himno in prešernov portret brez te ruske zvezde bi mnogo bolj dostojno predstavljal Slovenijo se strinjaš?
To, kar je pa sedaj pa tudi provokacija ni več, ampak neko razkazovanje slaboumja in laganja.
Upam, da se zavedaš, da ruska zvezda ni delo Slovencv.
Heroj je v komunističnem žargonu evfemizem za morilca. Prvi ki mu je pripadel ta “častni naziv je bil- Stane Semić-Daki. Že če človek bere samo njegove lastne spomine, hitro ugotovi zakaj. Daki je bil umobolen psihopat. Podoben kaliber kot Daki je bil tudi F.R.Stane, poleg takih in podobnih, ki so z užitkom pobijali, pa še kup rev in bojazljivcev, ki so izdajali ukaze za pobijanje Slovencev, sami pa so se celo okupacijo skrivali po bunkerjih. Med njimi so bili Kardelj, Maček, Marinko in podobni, pa kup čudnih bab, ki so poskrbele, da je v visokih krogih partizanstva cvetela kurbarija. Kot prav poseben primerek kurbirja pa je izstopal Aleš Bebler, katerega specijalnost je bila posiljevanje mladoletnic. In ker jim zločini med vojno niso zadoščali, so Slovence parazitirali in zatirali še 45 povojnih let.
In enega od teh insektov smo zdaj dobili še na kovancu. Ja super, meni je všeč, da človek pokaže prave karte. Saj drugega ne pričakujem od ljudi, ki so leta 1991 ob napadu JNA Slovenijo denuncirali in se hodili opravičevat na jug. Pravi narodni izdajalci, kot njihovi ideološki predniki pred pol stoletja. Bi jih pa vprašal, v čigavem imenu so to počeli? Mogoče pa ve odgovor Rado!
Ali morda stoji za idejo kovanca morda famozni Veno Karbone, alijas Neven Borak. Nekateri se še dobro spomnimo člankov, ki jih je pisala njegova izdajalska roka ob napadu JNA. In namesto da bi dobil 10 let robije, je kasiral dobro plačano službo šefa Agencije za trg vrednostnih papirjev, kjer je skrbel, da se na trgu slučajno ne bi pojavil red.In kje je Borak zaposlen trenutno? Kot svetovalec guvernerja Banke Slovenije M. Kranjca. Eko, pa smo ga našli. Očitno je Kranjc velika naivčina, ki dopušča da mu lastni ljudje za hrbtom delajo škodo. Slovenci pa zlepa ne bomo odpustili Boraku Stanetovega kovanca!
Ponovno odličen sestavek g. Staniča. Realen in pronicljiv. Komandantu Stanetu seveda nihče ni očital “osvoboditeljskih” zaslug, izredno sporna je njegova revolucionarno-zločinska vloga. Pa Ive ima prav: kaj pri BS res ne morejo najti drugega lika za 2 evrski kovanec kot nekega partizana??? To pa res ni več normalno.
Zanimivo pa je to, da so Rusi, Amerikanci in Angleži osvobajali svet izpot nacizma in fašizma. Slovenci pa niso storili nič, imajo pa heroje.
Kdo ve, koliko herojev je še med nami.
Pa je Slovenija vseeno imela prave heroje: To so bile vse matere, ki so med vojno morale skrbeti za male otroke in jih prepeljati čez vojno vihro.
Vsi tisti Staneti in titoti pa so bili krdelo pijancev, ki se je vlačila po gozdovih in kradla hrano.
V Topolšici se je ob koncu II. svetovne vojne, general von Lehr, nemški poveljnik Balkana predal partizanskim silam, kot silam ki so bile del zmagovite koalicije.
Briga nas, kaj si simpatizerji domobranstva in kolaboracije mislite o partizanih in NOB!
Mislimo si tisto, o čemer nismo smeli misliti dolga desetletja “ljudskega in demokratičnega” socializma.
Ja, ja posebno po končani vojni so partizanske tolpe nenadoma postale zelo pogumne in pobijale vse, kar jim je prišlo pod bajonet in puškino kopito.
Donku pa še tole: nismo nikogaršnji simpatizerji, razen ljubezni do matere. Ona me je spravila živega in zdravega skozi vojno, ne pa ravbarji in žandarji Stane Veliki in Brozov Joža. Njima narod še mar ni bil, pokvarjenca sta hotela le lahko življenje in oblast.
Donko, gen. Lehr je partizanom spizdu, ker so bli nesposobn in še pjan za povrh!!!!. Potlej so ga Angleži na Avstrijsk stran Koroške ujel, med nemškimi vojaki pregvantanga v navadnga sodata, 48. leta je bil pa ubit v Beograd. To so bli gošarji!!!