Barack Obama: Ne bom čakal na podobe pokola, preden bom ukrepal

Po Obamovih besedah so ZDA morale ukrepati, ker so bili v Libiji v zadnjih šestih tednih na kocki tako njeni interesi kot tudi vrednote. Obama je opisal izbruh protestov v Libiji proti 40-letni Gadafijevi diktaturi in njegov odgovor na proteste z nasiljem ter ukrepe mednarodne skupnosti. Poudaril je, da so si uvodoma prizadevali za rešitev krize po mirni poti.

Gadafi je pred desetimi dnevi dobil zadnjo priložnost, da preneha z nasiljem brez uporabe sile, vendar so njegove sile začele ogrožati Bengazi s 700.000 prebivalci in ZDA so se skupaj s svetom soočale z možnostjo pokola. “Ni bilo v našem nacionalnem interesu, da to dovolimo. Nisem pustil, da se to zgodi, zato sem odobril vojaško akcijo,” je med drugim dejal Obama in opisal napade na Gadafijeve sile.

Poudaril je, da ZDA pri tem niso delovale same, ampak se jim je pridružila koalicija držav, kot so Velika Britanija, Francija, Kanada, Danska, Norveška, Italija, Španija, Grčija in Turčija, kot tudi Katar in Združeni arabski emirati. Obama je dejal, da so za ukrepanje potrebovali le mesec dni in za primerjavo navedel Bosno in Hercegovino, kjer je mednarodna skupnost potrebovala več kot leto dni za posredovanje iz zraka.

Obama je kritikom v Washingtonu povedal, da mu dajejo lažno izbiro. Nekateri se sprašujejo, zakaj naj Amerika sploh posreduje v Libiji, saj je na svetu veliko primerov, kjer vlade zatirajo civiliste s surovim nasiljem. “Res je, da ne moremo uporabiti vojske vsepovsod, kjer prihaja do zatiranja. Zaradi cene in tveganj posredovanj moramo tudi vedno tehtati naše interese s potrebo po ukrepanju. Vendar to ne more biti argument, da nikoli ne storimo to, kar je prav,” je dejal Obama in dodal, da so se pri Libiji soočali z možnostjo grozljivega nasilja in imeli enkratno priložnost za njegovo preprečitev.

“Nekatere države si lahko zatisnejo oči pred grozodejstvi v drugih državah. ZDA so drugačne. Kot predsednik sem zavrnil čakanje na podobe klanja in množičnih grobišč, preden bi ukrepal,” je dejal Obama, ki je poleg humanitarnega navedel tudi strateški interes za posredovanje.

“Pokol bi pognal tisoče dodatnih beguncev preko libijskih meja in hudo obremenil miroljubni, vendar krhki tranziciji v Egiptu in Tuniziji,” je dejal Obama, ki je prepričan, da bi drugi diktatorji sklenili, da je nasilje najboljši način ohranitve oblasti, volja Varnostnega sveta ZN pa bi se pokazala za prazne besede.

Po drugi strani pa je zavrnil tiste, ki zahtevajo aktivno posredovanje ZDA za strmoglavljenje Gadafijevega režima, ker za kaj takega nimajo mandata ZN. Prav tako bi razbili koalicijo in tvegali življenja civilistov ter svojih vojakov, pri čemer je Obama podal primer zadnje iraške vojne, kjer je sprememba režima trajala osem let, stala na tisoče ameriških in iraških življenj ter skoraj 1000 milijard dolarjev.

Gadafi morda ne bo šel hitro z oblasti, vendar pa je Obama prepričan, da zgodovina ni na njegovi strani in sčasoma bodo Libijci lahko določili lastno usodo. Obama je dejal, da je izpolnil obljubo, da bo vloga ZDA omejena in bo odgovornost predana zaveznikom. Zveza nato bo od srede naprej prevzela poveljstvo nad uveljavljanjem embarga na orožje in prepovedi poletov ter zaščito civilistov.

Obama je napovedal, da se bo državna sekretarka Hillary Clinton danes v Londonu sestala z libijsko opozicijo in predstavniki več kot 30 držav na pogovorih o nadaljevanju pritiska na Gadafija in politični tranziciji. O tem je pred govorom po telefonu govoril z voditelji Francije, Nemčije in Velike Britanije, s katerimi se je strinjal, da je Gadafi izgubil legitimnost in mora oditi z oblasti.

Francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju, nemški kanclerki Angeli Merkel in britanskemu premieru Davidu Cameronu je zagotovil, da bodo ZDA še naprej ponujale vso podporo koalicijskim prizadevanjem v Libiji. Voditelji so izrazili podporo današnji konferenci o Libiji v Londonu, ki je namenjena podpori politični tranziciji v državi. Govorili so tudi o Egiptu in konfliktu med Izraelci in Palestinci.

Obama je na koncu govora podal tudi svoj pogled na uporabo ameriške vojaške moči v svetu in zagotovil, da za varnost in interese ZDA ne bo nikoli okleval z enostranskim posredovanjem. “Vendar bodo tudi časi, ko varnost ne bo neposredno ogrožena, ampak bodo ogroženi interesi in vrednote,” je dejal in poudaril, da Amerike v takšnih primerih ne sme biti strah ukrepanja. Pri tem pa breme ne sme nikoli biti le ameriško in zavezniki bodo morali nositi stroške ter odgovornost.

Za konec je Obama povedal, da bodo spremembe, do katerih prihaja v regiji, svet za nekaj časa bolj zapletle in ne bodo enakomerne. “ZDA ne bodo mogle narekovati hitrosti in obsega teh sprememb. To lahko storijo le prebivalci regije, ampak mi lahko pomagamo,” je dejal in navedel nekatera načela, ki jih bodo pri tem vodila. To je nasprotovanje nasilju in podpora univerzalnim pravicam do izražanja in izbire voditeljev. “Kjerkoli si ljudje želijo svobode, bodo v ZDA našli prijatelja,” je zagotovil Obama.(sta)

Obama je podal tudi svoj pogled na uporabo ameriške vojaške moči v svetu in zagotovil, da za varnost in interese ZDA ne bo nikoli okleval z enostranskim posredovanjem.

Foto: Wikipedia.org