SDS in SNS vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma zaradi novele, ki zapira udbovske arhive; podpira ga tudi NSi
Poslanci opozicijskih SDS in SNS so vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Kot pojasnjujejo, morajo arhivi nekdanje politične policije (SDV) ostati javno dostopni.
Pod referendumsko zahtevo sta se poleg poslancev SDS in SNS podpisala še nepovezani poslanec Andrej Magajna ter poslanec narodnosti Roberto Battelli.
“Menimo, da je v interesu javnosti, da staro udbovsko gradivo bivše tajne politične policije, ki je tudi v skladu z razsodbo vrhovnega sodišča iz leta 2002 v enem delu delovala kot teroristična organizacija, ostane javno,” je na novinarski konferenci pojasnil poslanec SDS Zvone Černač.
Poslanec SNS Zmago Jelinčič pa je poudaril, da zakon eklatantno krši demokracijo in poskuša prikriti resnico, ki je ne bi bilo potrebno prikrivati. Po njegovih besedah je namreč večina zadev zahodni javnosti že bolj znanih in jasnih kot slovenski.
“Človeka preveva misel, da gre tukaj za poskus skrivanja določenih oseb, ki bi se, če bi prišli določeni arhivi na svetlo, pokazale bistveno drugačne, kot se kažejo danes,” je dejal Jelinčič. Ob tem ocenjuje, da hoče sedanja “novokomunistična” koalicija zapirati vse segmente slovenske zgodovine, ki jim niso pogodu.
“Upamo, da bo vladajoča koalicija razumela resnost vprašanja in ne bo poskusila z zahtevo na ustavno sodišče preprečiti izvedbe tega referenduma,” je dejal Černač. Dodal je, da pričakujejo, da se bo ta referendum izvedel skupaj z ostalimi referendumi, ki se napovedujejo.
Černač je med drugim še poudaril, da bi od predsednika republike Danila Türka pričakovali poziv pristojnim državnim organom k spoštovanju zakonitosti, kajti zakon zaenkrat ne omogoča zaprtja arhivov.
Kot so v obrazložitvi zapisali vlagatelji referendumske zahteve, je z vidika varovanja človekovih pravic ter poprave krivic, ki so bile prizadejane žrtvam SDV, vedenje o ravnanjih nekdanjih nosilcev političnih funkcij ključnega pomena.
Sprejete zakonske rešitve bodo po njihovem “povzročile kršitve človekovih pravic do objektivne zgodovinske resnice in informiranosti, hkrati pa se s takšnimi ravnanji sistematično ruši pravna država,” so še opozorili.
Tudi Nova Slovenija podpira zahtevo za razpis referenduma o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, saj so prepričani, da mora biti arhivsko gradivo nekdanje Službe državne varnosti javno dostopno. V svojem sporočilu za javnost so pri tej stranki zapisali:
Gre za gradivo teroristične organizacije – kot takšno jo je opredelilo slovensko sodišče – ki je delovala v času neke druge države, zato z Republiko Slovenijo nima nobenih povezav in ne bi smeli ščititi dejanj nekdanje totalitarne države. V Novi Sloveniji menimo, da se mora razčistiti vsa vprašanja, povezana z zgodovino. Z zapiranjem arhivskega gradiva ne branimo države, kot to trdi koalicija, ampak “nekoga drugega”. Z zapiranjem arhivov zgolj ščitimo vse teroristične zločine, ki so se zgodili pod okriljem SDV in UDBE, kakor tudi njihove izvajalce, kar je za demokratično državo nezaslišano. Branimo pa tudi teroristične aktivnosti SDV in UDBE, ki sta jih ti izvajali onkraj slovenskih meja, med drugim tudi v Velikovcu.
Nov zakon o arhivih zapira pot resnici iz temačnega obdobja slovenske zgodovine. Sprašujemo se, zakaj vlada predlaga takšne zakone, ki onemogočajo, da bi spoznali tudi drugo plat zgodovine iz obdobja totalitarnega režima.
Poslanci SDS in SNS trdijo, da morajo arhivi nekdanje tajne politične policije ostati odprti, zlasti z vidika varovanja človekovih pravic ter poprave krivic, ki so bile prizadejane žrtvam SDV.
*slika je simbolična