Mlada Slovenija pravi, da (udbovske) maske padajo, o Türku pa: mednarodno kariero mu je tlakovala SDV

Tudi v Mladi Sloveniji – podmladku NSi so “ogorčeni nad nedemokratičnostjo leve politične elite” v zvezi z zapiranjem arhivov. Pravijo, da je ta pripravljena narediti vse, da se onemogoči dostop do arhivov nekdanje SDV in UDBE.

Njihovo sporočilo za javnost objavljamo v celoti:

Pri tem levi veljaki ne ubirajo sredstev – kršijo obstoječo zakonodajo, pripravljeni so pokoriti pravno državo. Slovenijo napadajo totalitaristične težnje slovenskega političnega vrha, ki se nadvse boji lastne zgodovine in lastnega delovanja v okviru nekdanje SDV. Vlada brani teroristične aktivnosti SDV in UDBE, dejstvo pa je, da maske padajo. Vrh slovenske politike je očitno sodeloval v tajnih terorističnih organizacijah, sicer se ne bi tako krčevito boril za omejitev dostopa do arhivov. Poteptali so pravno državo.

V slovenskih medijih se med drugim pojavljajo tudi domneve, da je oviranje dostopa do arhivov predvsem posledica obremenilnih dokazov zoper nekaterih slovenskih političnih veljakov pri napadu v Velikovcu. Glede na to, da je bil v tem obdobju predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk  zaposlen kot sekretar komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL Slovenije, javno sprašujemo predsednika Republike, ali ima glede svoje zgodovine čisto vest? V poskusu zapiranja arhivov Službe državne varnosti, ki smo mu priče te dni, od predsednik dr. Danila Türka pričakujemo odločnejše izražanje in pojasnila svojega odnosa do tajnih služb bivšega režima.

Predsednik republike Danilo Türk je večji del svojega življenja deloval na področjih, ki so bila temeljna dejavnost ne samo slovenske, ampak tudi jugoslovanske Službe državne varnosti. Iz njegovega življenjepisa izhaja, da se je po diplomi posvetil zaposlil kot sekretar komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL Slovenije. Bivša Služba državne varnosti se je za to vprašanje zanimala tako močno, da se je za dosego ciljev poslužila tudi državnega terorizma v Velikovcu in umorov političnih disidentov.

V letih 1979 je predsednik Republike odslužil vojaški rok, nato pa se vrnil k delu na področju manjšinskih vprašanj, kot predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja SZDL – do leta 1982. To področje je bilo tudi ena temeljnih dejavnosti tajne politične policije. Z Amnesty International je sodeloval od leta 1975 in večkrat svetoval v zvezi z različnimi primeri kršitev v tedanji Jugoslaviji.

 Kot ekspert v je bil dr. Danilo Türk izvoljen v Podkomisijo OZN za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin (1984 -1992), leta  1991 je bil tudi njen predsednik. Vsaka tajna služba je na tako pomembnem položaju želela svojega človeka, tako zaradi informacij, kot tudi zaradi vpliva na svetovno dogajanje, še posebej v času napetosti med demokratičnim in nedemokratičnim svetom. Mesto v OZN je bilo tako pomembno, da ga brez soglasja in privolitve v sodelovanje, jugoslovanska Služba dravne varnosti ne bi spustila.

Glede na navedena dejstva smo prepričani, da o delovanju tajne politične policije Službe državne varnosti ve veliko več, kot je bil do sedaj pripravlje povedati državljanom Slovenije, še posebej zato, ker na deklarativni ravni zagovarja človekove pravice in svoboščine.

Prav tako nezaslišano, da  predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki bi moral biti moralna avtoriteta, ob tako občutljivem kršenju zakonodaje kot smo mu priča te dni, ne pove svojega mnenja. Tudi sam je pravnik in najvišji predstavnik Slovenije, zato državljani od njega upravičeno pričakujemo, da bo obsodil vsako protipravno ravnanje ter skrivanje vsega tistega, zaradi česar je pred več kot dvajsetimi leti prihajalo do terorističnih dejanj in sistematičnega kršenja človekovih pravic.

Pri Mladi Sloveniji menijo, da so (udbovske) maske začele padati, Türk pa kot moralna avtoriteta ob kršenju arhivske zakonodaje molči.

*slika je simbolična