Iz koprskega zapora se je oglasil obsojeni poslanec SNS Srečko Prijatelj, ki ga je zmotil članek objavljen v Sobotni prilogi Dela z dne 8.1.2011. Prijatelj je v odgovoru na članek, ki je delno omenjal tudi njega, povedal, da Slovenija ni več pomorski narod, saj naj bi tujcu dobesedno podarili edinega slovenskega ladjarja. Potem Prijatelj v tem odgovoru razgrne zgodbo o Splošni plovbi, ki jo označi kot največjo krajo na Primorskem. Pisanje Prijatelja objavljamo v nelektorirani, a skrajšani obliki:
G. Bandelj ni resnični direktor te korporacije, on je le slamnati možiček, ki mora slepo poslušati bivšega direktorja Alda Krejačiča, ki ga usmerja. Aldo Krejačič je »gospod», ki je v času rojevanja samostojne Slovenije prenesel vse ladje v tujino. Za umazane posle se celo registrira podjetje v Liberiji in nanj prenese vse ladje in delavno silo ker tam pač veljajo drugi zakoni, ki omogočajo tudi finančne malverzacije v korist hudodelske združbe. Aldo Krejačič je kasneje na svoje mesto postavil svojega dotedanjega šoferja g. Bandelja, ki je popolnoma vodljiva in poslušna oseba. Kakšno je dejansko finančno stanje tega gospoda danes in koliko ter kako je lahko upravičeno in zakonito zaslužil toliko v času ko je bila Splošna plovba pred stečajem, kaj vse ima v posesti in lasti ta dejanski direktor to je tudi posebno vprašanje. Kakor je tudi posebno vprašanje kdo vse se je na račun Splošne plovbe protipravno znatno finančno okoristil.
Mene kot poslanca DZ-RS to seveda ne bi zanimalo, če takrat Republika Slovenija ne bi sprejela poseben zakon s katerim je namenila kar 75 mio $ proračunskih sredstev za poravnavo dolgov v Splošni plovbi. Ti dolgovi pa so nastali v času, ko je bil Aldo Krejačič eden vodilnih v Splošni plovbi. Ozadje resničnega nastanka teh dolgov in kdo je prejel teh 75 mio $ zaenkrat še ni bilo raziskano, vseeno pa Republika Slovenija ni ostala ravnodušna do problematike in težke finančne situacije v Splošni plovbi. Zaradi neizplačanih plač slovenskim pomorščakom je Republika Slovenija še dodatno podarila 20 % delež družbe delavcem in zato ustanovila posebno družbo pooblaščenko -POMORSKO DRUŽBO. Direktor te družbe je postal dotedanji sindikalist Zevnik .
Kmalu zatem se je na goljufiv način začelo s strani Doehleja odkupovati po zelo nizki ceni te delnice z razlago zaposlenim, da niso vredne nič in da je zato bolje če se to proda takoj. Delavci Splošne plovbe takrat niso vedeli kdo kupuje ta del podjetja, pomembno jim je bilo, da vsaj nekaj dobijo. Kmalu potem dobimo tujca, ki zanimivo postane direktor Pomorske družbe in s tem zastopnik delavskih pravic. Ko je tujec pridobil potrebni delež Splošne plovbe, se začne prava kalvarija za zaposlene. Zamenja se nadzorni svet Splošne plovbe, slovenske pomorce se masovno meče na kopno in nadomešča s tujo delavno silo, ki je bistveno cenejša. Ni minilo dolgo, ko tako finančno sanirano podjetje podarimo tujcu, saj so bili vsi razpisi, prirejeni zanj in nezakoniti in edino on je imel stvarni vpogled v realno vrednost podjetja. Tudi pred prodajo ni bil opravljen skrbni pregled in vrednotenje podjetja, čeprav so to bodoči kupci zahtevali in po zakonu bi morala biti narejena poprejšnja ocena vrednosti podjetja.
/…/
Glede nebuloz,( nebuloznost- oblačnost, meglenost, nejasnost) zarot in pravljic Prijatelja v zgodbi Splošna plovba(objavljeno v članku istega dne v Primorskih novicah) pa želim povedati sledeče:
Na mojo zahtevo je Računsko sodišče naredilo revizijo poslovanja in ugotovilo, da gre poleg Istrabenza, Droge in MIP-a v tej zadevi za največje oškodovanje po domače za največjo »KRAJO » denarja na primorskem. Kosova komisija je ugotovila vrsto kaznivih dejanj. Policija, ki je resno delala na tem primeru in je z vsem do potankosti seznanjena je morala prenehati aktivno delo na tem primeru itd itd. Dodal bi samo še to, da v poročilu Računskega sodišča, ki obsega kar 103 strani ni nikakršnih nebuloz in prav o tem že ves čas govorim.
Tu je sodelovalo in sodeluje še danes tako del tožilstva, sodstva in policije, ki so del te hudodelske združbe. Vsi kazenski postopki stojijo v zadevi Splošna plovba, čeprav je podanih mnogo kazenskih ovadb in akterji te kriminalke so znani, imajo imena (prosim, da končno objavite organigram, ki ga prilagam). Zanimivo je tudi to dejstvo, da je tožilka Barbara Milič Rožman. ki je zavrnila mojo kazensko ovadbo, ki sem jo podal zoper nepravilnosti pri prodaji Splošne plovbe ista oseba, ki me sedaj sodno preganja. Doma sodni postopki stojijo a premika se na mednarodnem sodnem področju.
/…/
Grozilo se mi je s smrtjo – o tem sem javno govoril v DZ-u in grozili so s smrtjo tudi g. Krznariču, pomorskemu mednarodnemu inšpektorju AITF-a, pa sedanjemu sindikalistu g. Filipčiču in direktorju Mercate g. Mencinu , katerem se je celo v stanovanjsko hišo vlamljalo tako rekoč sredi belega dne. G. Bandelj pa se verjetno ni brez razloga sestal z Marjanom Mikužem v začetku decembra 2010 v restavraciji Božiček -kdo ve, mogoče bo Splošna plovba kupila Mikuževo TV Vi-tel ali pa gre samo za poplačilo odprtih terjatev za stare usluge, ne verjamem da sta ta dan šla na prijateljsko kosilo. Glede umika tožbe pa bi g. Bandlju rekel le to. Težko verjamem, da gre za kakršno koli sočutje, bolj verjetna razlaga je, da bi bili mediji na sojenju seznanjeni z dokumenti in podatki, ki niso ugodni za vpletene v tej zgodbi. Zdaj še lahko govorimo, da so vse ovadbe umaknjene, ker je povezanost akterjev in udeležencev v tej zgodbi razširjena med sodiščem, policijo in tožilstvom. Verjamem pa, da lovke ne bodo mogle poseči tudi do mednarodnih institucij, ki bodo ta dejanja obravnavale.
Obsojeni poslanec Srečko Prijatelj se je iz koprskega zapora oglasil s pismom, v kateri opisuje domnevno največjo krajo na Primorskem.
Foto: Borut Peterlin/Mladina

Imperijalni plen. Nekaj v smislu izropanja Kosova.
Prijatelj pa naj bo kar lepo tiho. On bo sedaj prodajal levite lump. Tiho naj bo in naj odsluži prisojeno mu kazen. Potem pa naj spet kandidira za poslanca in bo videl koliko glasov bo dobil: 2 – od sebe in od svoje žene.
Čisto dovolj! Koliko pa jih bo dobila “pasja princeska”? Ha, ha, ha….