Kdaj bo odšel vladar Pahor?

Piše: Dejan Kaloh

Henrik VI. Gjerkeš bi lahko bil vzor tudi Pahorju I., da ta razmisli o odstopu celotne vlade

Henrik Gjerkeš je bil šesti minister, ki je zapustil vlado Boruta Pahorja. Ob njegovem odstopu zaradi vožnje pod vplivom alkohola so mu vsi, vključno s predsednikom države in premierom, na veliko aplavdirali, kako da je ravnal visoko etično in situaciji primerno. Smešno, tukaj ni Gjerkešu kaj za čestitati, gre predvsem za normalno dojemanje politične odgovornosti, kjer z odstopom neki politik pokaže, da razume resnost in odgovornost opravljanja dela na izpostavljeni politični funkciji, kjer si v službi in vzor državljanom štiriindvajset ur na dan.

Odstop ministra Gjerkeša bi ta vlada zato lahko in morala razumeti predvsem kot ponovni signal, da zaradi svojega (ne)dela tudi sama razmisli o kolektivni politični odgovornosti in odstopi. Priča pa smo bili predvsem neresnim vladnim kolobocijam okoli tega, če bo novi minister iz Desusove kvote ali ne. Še ena (tokrat alkoholno-izsiljevalska) burleska, ki pa več ne more prikrivati nezmožnosti Pahorjeve vladne ekipe, da bi uspešno vodila državo.   

Slovenskemu ljudstvu je kaj malo mar, če se ga bo Gjerkeš še dalje nalival, ni pa jim vseeno za njihove službe in pokojnine. Zanimajo jih socialne teme, ki se neposredno dotikajo njihovih življenj, a vladajoča koalicija se po svoji stari navadi predvsem ukvarja sama s sabo in z brezsramnimi manevri kot je bila denimo »prihvatizacija« javnega zavoda RTVS (ki pa jo je narod na srečo s pomočjo referenduma zaenkrat odložil). Zato je prvak opozicije Janez Janša Pahorja že nekajkrat pozval k odstopu, ki bi omogočil predčasne volitve, kar bi seveda bil daleč najboljši mogoči protikrizni ukrep.  

A žal Gjerkeš, pa čeprav je že šesta lastovica, ki je zapustila Pahorjevo gnezdo, še ne bo prinesel pomladi v obliki odstopa celotne vlade. To se zaradi specifične politične realnosti v parlamentu ne bo zgodilo (ideološki beton, ki veže predvsem trojček KGB je pretrd, da bi ga razbijale takšne malenkosti kot je neučinkovito upravljanje z državo), pa tudi če vladi »rejting pade na nulo«, če parafraziramo notranjo ministrico Kresalovo. Ta vlada je namreč tako močno zaverovana sama vase, da celo prvi med ministri (kljub poraznim rezultatom svojega dela na polovici mandata; slovensko gospodarstvo je bolj ali manj v stagnaciji, novih delovnih mest ni, brezposelnost pa je prebila mejo 100.000) še vedno trdi, da bo to najbolj učinkovita vladna garnitura v zgodovini samostojne Slovenije, on sam pa, da bo ob koncu svojega mandata postal najbolj uspešen predsednik vlade! Kako in zakaj že?

Neverjetne besede, ki si jih dovolijo izreči samo najbolj oholi vladarji. Ta samopašnost trenutno vladajočih bo v prihodnosti nujno kaznovana, če ne prej, pa zagotovo na naslednjih parlamentarnih volitvah. Pahor I. bo takrat hkrati postal Pahor zadnji. Na premierskem prestolu ga zagotovo več ne bomo videli.

Kolumna je bila izvorno objavljena v tedniku Demokracija, 6.1.2011