Predsednica društva YHD Elena Pečarič je že nekajkrat opozorila nase. Širša javnost jo je dodobra spoznala, ko je leta 2007 kandidirala za predsednico države, sicer pa se je v medijih vedno pojavljala kot aktivistka, ki se bori za izboljšanje življenja hendikepiranih ljudi.
S pisanjem za spletni portal Vest.si je javnosti razgrnila svojo politično pripadnost, pokazala pa tudi pesniško nadarjenost. Tako smo že v lanskem letu pisali o tem, kako je s svojimi hvalospevi izkazovala naklonjenost do bivšega šefa protikorupcijske komisije Draga Kosa, pred dnevi pa je napisala še poslanico predsedniku vlade Borutu Pahorju.
V poslanici opiše celotno dogajanje, kateremu smo mu priča, odkar Slovenijo vodi Pahorjeve vlada. Dotakne se Golobičevih laži, Erjavčevih smeti, bulmastifov in lestvic, kjer Pahorjeve priljubljenosti več ni. Kljub vsem grajam pa mu pove, da proti njemu nima nič ter da lahko vedno računa na njeno pomoč. Pesem zaključi z besedami: “…predvsem, da se nam ne zgodi, da Janša na vrh se zavihti; nad vami stokamo in jokamo, potem se nam stemnilo bo.”
Poslanica za premiera
Pred tablo stoji naš premier,
z otožnimi očmi v novo leto zre;
da bi prepričal javnost zgodbico izpove,
o svoji mami kako vzgajala ga je;
brez pohval in nežnih besed,
»Sin ni časa, treba je preživet«.
Nekoč tako priljubljen in spoštovan,
na levici od žensk in moških oboževan,
a ko oblast v roke je dobil,
tla pod nogami je izgubil,
že na začetku razsodnost mu je ušla,
da za svetovalca vlade vzel je Rupsija,
je kriza Slovenijo zajela,
a Vlada kot, da tega ni dojela,
naš premier pa resno vzel je stvar,
se odločil, da bo kavo sam plačeval.
Potem se vse je le še stopnjevalo,
on pa kar nadaljeval je s samohvalo,
kako, da ne, saj Kosorjevi povsem osvojil je srce,
le, da pri tem še nihče nič ne ve,
komu v korist arbitraža zaključi se.
Bulmastifi, Golobičeve laži,
Karel in njegove smeti,
fatalna Dimičeva, ki je kabinet uradovala,
premieru suflirala in si posle poslovala,
Tovšakova se vsem je v brk posmehovala,
ko je delavce nategovala,
podobno kot gradbeni baron SCT,
za katerega že dolgo ljudstvo šušlja,
da je nekaj pokvarjenega.
A naš premier je naivna duša,
nič ne sliši, ne vidi, svetovalcev ne posluša,
dokler ga nova afera ne izkuša,
s pepelom brž posipa se,
skozi nos globoko vdihne
in že samozavest si zopet dvigne,
zgolj za delavce se Gedafiju je prilizoval,
kamelo za Slovenijo izposloval.
Nikar iz tega ne norčujte se,
morda kamele potrebovali bomo še,
če cena nafte dvigne se.
Wikilinks nam nič neznanega ni izdal,
premier ni prvič se razprodal,
ko vsaj še kaj za nas bi izbarantal,
v zameno dveh zapornikov iz Guantanama,
bi lahko v eno smer Rupsija v ZDA poslal.
A v njegovi naravi je, da ugajati želi,
vsem ustreči, kompromise sklepati,
biti prvi, lepši in najboljši trudi se,
a smola se ga drži, tako mimo strelja,
da že prav smili se mi.
Časov prvih mest lestvic priljubljenosti več ni,
dnevi hudih kritik so prišli,
ljudstvo dela in blaginje si želi,
predvsem pravičnosti v družbi,
pa odločnosti in poštenosti v politiki,
to prava formule reforma bi bila,
ki nebi doživela referenduma.
Dragi naš premier,
nič ad personam proti vam,
a zdi se večkrat nam,
da ne veste ne kod, ne kam,
lahko vaš ljudski vademecum sem,
da se izognete pastem in čerem,
predvsem, da se nam ne zgodi,
da Janša na vrh se zavihti;
nad vami stokamo in jokamo,
potem se nam stemnilo bo.
(vir: Vest.si)
Borut Pahor se lahko ob prebiranju vrstic, ki mu jih je namenila Elena Pečarič, resnično zamisli, a kljub vsemu mu je v uteho lahko pomoč ki mu jo je v poslanici ponudila.
Foto: Vasja Šabeder

In naposled bo izjavil: “Veličina človeka , to je mene, je ravno v tem, da takrat, ko uvidi, da ga nihče več ne mara, čeprav se je (sem se) trudil za zgodovinski, lahko rečem celo mitski preporod slovenske nacije, a me niso razumeli in podprli, odloči za odsop z mesta, ki mi je bil ponujen in zaupan in tako dam narodu še eno šanso, da premisli, ali le nisem imel prav jaz in ne oni. Ali se bom nato vrnil, bom pa še premislil.”
Sedaj ni čas za pisanje pesmic ali poezije. Zadeve so skrajno resne in življensko nevarne. Financ elita nam želi vsem skupaj čimprejšno smrt! Ta svetovna financ elita, ki obvladuje ameriško vojsko, vojaško industrijo in svetovno naftno trgovino.
Bo naša lokalna financ elita potegnila s to svetovno financ elito ali nam bo poskušala pomagati? Prepričan sem, da ono prvo. Potegnili bodo z njimi.
Gnusno in ogabno.
Ona je že davno nazaj na svojem blogu pokazala svoj pravi obraz in svojo barvo.
Mislim, da gospa Pečarič kar malo izkorišča svojo bolezen za razna prikrita politična indoktriniranja. Zadnji odstavek njene poeme pa je tako čista SD propaganda, ki Janšo vedno prikazuje kot princa teme. Bolano.
Gospa se mi smili, telesno je prizadeta, a ravno v zadnji kitici (kot je videl tudi Franjo) izraža tudi malo slaboumja. Žal mi je zanjo, a vidi se, da nekatere ljudi tudi prizadetost ne spametuje.
Gedafi? Wikilinks? Nebi kot ena beseda? Poslovala je posle?
Kako lahko taka infantilna nebuloza dobi medijski prostor? Ali smo res že toliko okuženi s kvazi politično korektnostjo, da si nihče ne upa reči, da je tole pesnjenje na meji retardiranosti? Tudi njena interpretacija MM Happy Birthday Mr President z zapeljivimi pogledi in poljubčki spravlja človeka v nelagodje, ampak ker je invalid dobiva prostor v medijih? Ne več tega prosim, nek nivo vseeno mora biti, invalidnost gor ali dol.
[…] Na Politikisu sicer še vedno dopuščamo možnost, da se Pečaričeva samo “prvoaprilsko” šali, kajti še pred kratkim je Pahorju pisala na pol zaljubljene pesmice… […]