Stisnjena pest
Piše: Ive A. Stanič, publicist
Lukšičeva stisnjena in dvignjena pest simbolizira Hitlerjeve rjavosrajčnike in Mussolinijeve črnosrajčnike, rdeča barva pa predstavlja komunizem. Natančneje: dvignjena pest je mednarodni znak komunistov, je znak boljševikov in zato simbolizira zločinski sistem.
Dr. Igor Lukšič naj resno in zgodovinsko poglobljeno utemelji umestitev tega osovraženega simbola v demokratično in evropsko usmerjeno družbo. Naj pove in pojasni, kaj želi doseči s prisluškovanjem pri duhovnih obredih, z razkazovanjem rdeče stisnjene pesti in proslavljanjem 70. obletnice OF (Od ustanovitve OF je 69 in ne 70 let). Država bi morala spoštovati in častiti tisto, kar narod povezuje – OF pa to ni.
Zakaj minister Lukšič iz najbolj temačne zgodovine privablja in osvetljuje simbole nasilja in zločinstva? Kaj njegova stisnjena rdeča pest ne kaže dovolj jasno in prepričljivo namero slovenskih postkomunistov za obnovo (morda nekoliko reformiranega) komunizma? Naj naš šolski minister vendarle odpre karte in državljanom Slovenije jasno in brez izmikanja pove, da se celotni tranzicijski levici toži po sistemu, ki je kršil elementarne človekove pravice, saj je drugače misleče državljane zapostavljal in tlačil kar 50 let. Morda pa je manever »stisnjena rdeča pest« le dobro načrtovana (in pričakovana) akcija, s katero želijo državljane preusmeriti stran od pogubne vladne krize. Zato je pričakovati, da bo naša oblast v ta namen izkoristila tudi obletnico plebiscita. Vsak politični zaplet je v našem katastrofalnem stanju dobrodošel.
Predsednik države je že našel ustrezen odgovor: Namesto da bi opozoril na neposrečeno in škodljivo Lukšičevo simboliko, je kot zvesti branilec »naprednega sistema«, začel opozarjati na nevarna razhajanja. Le koga je imel pri tem v mislih?!
In to je razlika med politično levico in politično desnico.
Jaz sem Lilly Marlene poslušal tudi, ko je bila prepovedana. In tudi takrat sem jo ocenjeval po lepoti in ubranosti – za levičarje to najbrž ni kaj posebnega.
Ej, janezi, koliko vam manjka, da bi bili ljudje …
Zdaj pa le brisati …
Dvignjena desnica z odprto dlanjo je vedno sporočala: prihajam v miru,v roki ne držim orožja. Dvignjena stisnjena pest pa: boj se me,v roki skrivam kamen,ubil te bom. Nam morda minister grozi?
Sicer pa bi rad ministru Lukšiću čestital,ker bo prvi minister ene države,ki bo hkrati tudi premier druge države. Superman in heroj! Bravo Lukšiću,od tebe veći šalabajzer nije se još rodio.
Lukšič, Kurnik in podobni patroni iz FDV so globoko v duši še vedno zakrknjeni komunisti-revolucionarji. Takšen plakat si lahko izmislijo le tipi, ki bi raje videli tepihovano kot svoboodno Slovenijo.
Narod bi moral stisniti pest in priti pred parlament demonstrirat.
Bil pa bi tudi že čas, da EU dala našim političnim kljukcem dobro lekcijo, saj to kar počnejo nima nič skupnega z demokracijo.
Mislim da se zavedajo svoje bebavosti. Vse te akcije so zgolj zadnji še mogoč (a nezmožen) poskus odvračanja interesa državljanov od ostalih tem, ki so za Slovenijo poraznega pomena: propadanje gospodarstva.
Cakajte malo.
OF, pardon, dan boja proti okupatorju je vendar drzavni praznik. Ne morete torej trditi, da nas ta praznik deli!
27. april 1941. To je bil dan, ko se ni nič zgodilo. En dan prej sta se sešla Kidrič in Vidmar in se dogovorila, da je potrebno ustanoviti nekakšno osvobodilno fronto. Nič resnega in nič za narod pretresljivega. Ljudje o tem še vedeli niso. Poročevalec je šele po dveh mesecih pisal o znameniti osvobodilni fronti. Slovenska partija je nato spoznala, da s samo osvoboditvijo ne bo mogla priti na oblast, zato je naslednje leto (1942) začela z novo fronto: REVOLUCIJO. Kaj je za slovenski narod pomenila revolucija, kako ga je razdelila in postavila pred zid, pa mnogi zavedni narodnjaki dobro vedo.
Še večjo neumnost pa je storil tisti, ki je izmišljeni praznik OF preimenoval v Dan upora. Tega modrijana sprašujem: Kdo se je 27. aprila 1941 uprl in komu se je uprl?!
Praznik – to je nek poseben dan, ki spominja na, za človeštvo važen ali pa poseben dogodek. Prazniki komunistov, ki sem jih doživljal od samega začetka, pa so bili neki dnevi samopoveličevanja. To niso bili prazniki, temveč za njih vedno nova priložnost, da se samopoveličujejo in da narodu povedo, kdo je “gospodar” v državi. Sovražil sem jih takrat, ko so bili aktualni, ker so bili narodu sovražni in sovražim jih danes, ko se neki klovni preoblačijo v partizanske cape in nam spet vsiljujejo neko sovražno ideologijo.
Ivo,
tokrat se strinjam s tabo. Tudi jaz mislim, da je koalicija pogrešila s to simboliko pesti. Čeprav jaz v tem ne vidim neke povezave s rjavosrajčniki, ampak mi je preprosto moteča militantnost sporočila. In le-ta, menim da ni namestu.
Bi pa polemiziral, spoštovani Ivo z naslednjo trditvijo:
“Slovenije jasno in brez izmikanja pove, da se celotni tranzicijski levici toži po sistemu, ki je kršil elementarne človekove pravice, saj je drugače misleče državljane zapostavljal in tlačil kar 50 let.”
S to pavšalno oceno se nikakor ne morem strinjati in tudi ne drži.
Vsaj za osemdeseta leta, in ta sem doživljal na polno, že kot odrasel, z gotovostjo trdim, da ni šlo za sistem v katerih bi se ljudje počutili tlačeni. Priznam sicer, da je takrat obstajalo kakšnih deset profesorjev, ki so imeli prepoved opravljanja poklica.
A če primerjam z današnjim stanjem, ko imamo tki. demokracijo, a imamo kljub vsemu na stotine, tisoče ljudi, delavcev, ki so “kanonfutter”, kolateralna škoda kapitalizma. V današnjem sistemu je dosti več kratenja človekovih pravic, kot pa so se kratila v Sloveniji v času pred zatonom socializma.
Zato Ivo menim, da bi moral publicist in raziskovalec vnesti v svoja dela le malce več objektivnosti.
Stvari seveda niso enoznačne. Zdaj je torej tudi levica iz defenzive prešla v ofenzivo. In vleče mnoge nepotrebne poteze. In, to tu zlahka priznavam, nekoliko prikrojuje resnico o osamosvojitvi. In potiska Demos in pomladnike na margino. Zdaj torej koalicija z lažjo, prekriva prejšnjo laž pomladnikov, namreč da je osamosvojitev izključno delo Demosa.
Resnica je pa ta je za osamosvojitev zasližna vsa Slovenija, tudi takratna partijska nomenklatura, vodilni med njimi pa je seveda bil Demos. O tem ni nibenega dvoma.
Kulturni boj med obema stranema sicer traja že precej časa, a zaostrovanje se je pričelo po odkritju Barbarinega rova. Takrat je desnica pričela z obtoževanji, kot da je današnja levica, kriva za tiste poboje. Kot da je koalicija zakrivila povojne poboje. Temu je sledil protiudar s poimenovanjem ulice po Titu in že zanani dogodki.
Nedolžnih v tej zgodbi, dragi Ivo, ni!
Nocojšnji slavnostni govor Boruta Pahorja me spominja na govor propagandista Toneta Fajfarja, ko je govoril o čudoviti organizaciji OF, kako v njej lepo sodelujejo vse politične stranke. Govoril je, kako se bo OF zavzemala za malega človeka, posebno za kmeta, kako bodo zemljo dali tistemu, ki je nimajo. Davke bodo odpravili, vsi bomo enaki, vsak na svoji zemlji … No, komunisti so poskrbeli, da se nič od tega ni zgodilo. Ne le to, v času družbenih sprememb so se osamosvojitve ustrašili in vsako jutro smo lahko prek radia poslušali avizo Dober dan žalost. Ustrahovali so nas tudi z grožnjo, da bomo v samostojni Sloveniji jedli travo. Danes, ko smo dejansko samostojni, pa si zasluge zanjo obešajo prav tisti, ki so jo odsvetovali, predlagali konfederacijo ali kakšno drugačno povezavo z Jugoslavijo. Čas je za resnico in umiritev; seveda pa tega ne bomo dosegli z izzivalno dvignjeno pestjo, pa še rdečo povrhu.
Osvobodilna fronta je samo drugo ime za ljudsko fronto. Te fronte pa je kominterna v 20. in 30. letih ustanavljala po celem svetu, predvsem pa v Evropi. Seveda niso te fronte imele blage veze z ljudstvom ali osvoboditvijo ,bile so le platforma za izvedbo boljševiške revolucije-diktature kom.partije. Zato je bil tudi prvi “osvobodilni strel” sprožen šele po napadu Nemčije na S.Z., ki so jo komunisti imeli za svojo pravo domovino. Komunist Miha Novak je streljal na Franca Žnidaršiča, Slovenec na Slovenca, hja, tako so si komunisti predstavljali osvoboditev.
Ne bom ponavljal nekaj, že tisočkrat rečeno, a samo toliko:
Če bereš Radotovo obravnavo njegovega “kilturnega boja” te začne boleti glava. Ta dečko vse meša, verjetno ker sploh pojma nima.
Kulturni boj so naredili boljševiki (Yugo-partijska banda) že leta 1945. Ostali so morali molčati, gospod Rado. Toliko v vednost in prosim molčite, če nič ne veste.
Prav to je tisti del nedemokratičnosti našega takratnega jugosistema, ki je trajal tja do leta 1990. Vse so imeli pretehtano in izračunano, koliko zapora te čaka za ta vic in koliko za onega. Celo njihove humoriste (dvorne zabavljače) so občasno zaprli, predvsem zato, da so ljudstvu dali vedeti, da mislijo resno. Znanec iz ulice (šofer) je odsedel 14 dni za povsem nedolžen vic. Ljudje enostavno niso smeli govoriti, kar ni ustrezalo partiji. Se tak sistem, v segmentu nesvobode govora, sploh razlikuje od fašizma?
Saj pravi že pregovor: komunisti in fašisti, vsi so isti. Čeprav tudi to ne drži popolnoma. Fašisti procentualno niso umorili toliko ljudi svoje lastne nacije, kakor komunisti.
Do rdeče pesti občutim gnev
Plebiscita osamosvojitve in nikakršnega zgodovinskega dogodka nisem pripravljena praznovati, če mi boste vsiljevali plakat z rdečo pestjo, ker je rdeča pest ideološki simbol, ki označuje grožnjo, prelivanje krvi in sovraštvo. Plakat, ki si ga je očitno izmislil Igor Lukšič, je provokativen, nekulturen in popolnoma neprimeren za današnji čas.
Lukšič bi se moral sramovati, da izziva ljudi s takšno grobostjo in bi moral po mojem mnenju odstopiti. Igor Lukšič naj se zaveda, da je minister za šolstvo vseh državljanov in ne le tistih iz stranke, h kateri pripada in da iz tega položaja mu nihče ne daje pravice za poglabljanje narodne delitve in razdora.
Sem hči antifašista Črnega brata (1930), ki je prestal fašistične zapore, nacistično internacijo, medicinske preizkuse v Dachauu in ga je boljševistična rdeča pest po vrnitvi iz pekla, leta 1946 udarila z rdečo zločinsko pestjo po obrazu in ga izgnala iz domovine v tujino, kjer je tudi umrl in je pokopan. Prav ta rdeča pest ni priznavala nikomur drugemu, ki ni bil v komunistični partiji, nikakršnih zaslug za zmago nad okupatorjem. Vse zasluge si je nasilno prisvajala in druge zaslužne borce odrivala, mučila in jih pobijala.
Za priključitev Primorske k Sloveniji ima zasluge kleni primorski človek, ki se je z vso silo upiral fašizmu in raznarodovanju, zasluge imajo črni bratje, tigrovci, primorski čedermaci in partizani, domoljubi, ki so odšli v boj za svetle domovinske ideale in ne za revolucijo in prevzem oblasti.
Do takšne komunistične provokacije občutim gnev, saj je celotna demokratična Evropa obsodila totalitarizme, nasilje in pobijanje ljudi. Z redečo pestjo je grozila tajna obveščevalna policija prejšnjega režima Udba, ki pretepala ljudi, jih zapirala, mučila in pobijala po vzoru boljševistične Čeke KGB. Širom po Sloveniji leži nad 600 grobišč in širom po Sloveniji še živijo žrtve totalitarne oblasti. Zgodovinski spomin vsakega etičnega človeka sili k uporu in odločni obsodbi takega izzivanja. Lukšičevi argumenti me ne zanimajo, ker je premlad, nezrel in domišljavo samozadosten, da bi razumel travme naroda.
Lukšiča bi vprašala, kje imate učbenike za šolo, kjer bi objektivno bila zapisana zgodovina slovenskega naroda, kje imate na programu domovinsko vzgojo? To ni tako pomembno, za vas je pomembnno politiziranje in manipuliranje z ljudmi do neznosnosti!
Oglasila se je rahločutna umetniška duša Tatjana Malec. Njen prvenec Sončevo oko pove vse o njej. Redki so, ki znajo tako ganjeno in doživeto preliti na papir svoje spomine in čustva, vezana na svoj domači kraj. Zato jo ceni in verjamem, da ima njeno mnenje svojo težo. Verjamem, da jo je minister Lukšič razočaral, tako kot je mnoge domoljubne Slovence. V tolažbo naj nam bo dejstvo, da on in njegovi politični pajdaši morajo razmišljati in delovati tako, da je ljudstvo med seboj sprto. Spori, nesoglasja, sovraštvo …, to so njihovi dosežki in pozicije, ki jih z doslednim obvladovanjem vzdržujejo in dograjujejo. V slogi in enotnosti naroda so nemočni. Svoje oblastniške cilje dosegajo tako, da čim večje število ljudi (volivcev) med sabo sprejo. Postsocialistični (nedemokratični) tabor je pred vsakimi volitvami krepko v njihovih rokah. Somišljeniki in simpatizerji revolucije so bili enotni le v prikritem nasprotovanju slovenske osamosvojitve. To jim je treba večkrat povedati in napisati. In to pesnica Tatjana Malec tudi počne. Čestitam ! Vse lepo v letu 2011 !
Ivo pozna odprto pest katere udarec imenujemo zaušnica. Verjetno mu je bolj blizu, zato misli, da ji lahko deli po mili volji. Tako zaušnico so primorcem dali tisti “demokrati”, ki so italijansko soldatesko pričakali s pleh muziko. Nič vas ne opere krivde kolaboracije z nacifašizmom, niti jamranje kaj so vam komunisti storili., ti so se za svoje grehe vsaj opravičili, kdaj se boste za kolaboracijo opravičili RKC in njih podrepniki? Ja seveda, za to moraš imeti j…a, torej ne bo nič.
“Komunisti”, kot jih imenujete imajo kaj praznovati, vas pa jezi, da so njih prazniki opomin na vaše grehe.
Nekateri “Primorci” še niso dovolj trpeli, ker so tako rdeče pomalani in neumni. Tito, ki jim je prodal Trst in Gorico je njihov Bog in njegovo ime sestavljajo iz kamenja na različnih primorskih hribih. Kaj bolj norega še nisem doživel.
To se seveda ne nanaša na poštene Primorce, le na tiste komunistične pokvarjence, ki bi nas še vedno radi izročili kakšnemu noremu diktatorju,
Tale -Tito- je pa res posrecen! Ocitno je ideoloski potomec kolaborantov in se drzne nekaj pleteniciti okoli Primorske in Trsta!
Oni, ki so nas izdajali Hitlerju! Nas Tito pa je nacionalizirano zemljo razdelil med reveze, da so se lahko preziveli z lastnim delom.
Donko, saj so na Primorskem bili Italijani, vsaj v času, o katerem govorimo. Prosim, bolj pazljivo čitaj. Ali pa sploh ne znaš čitati? Tam med obema vojnama ni bilo nobenega Hitlerja.
Čučo says:
Slovenci, ali res ne vidite osnovnega sporočila plakata? Mislim in bojim se, da je simbolno sporočilo “vrhunskega plakata” dokaj preprosto:
SLOVENIJO IMAMO V PESTI!
Iz pesti na levi kuka prestrašena ptičja glava (svetli stiliziran obris Prekmurja in del Štajerske), v pesti pa zaslutimo lahko obris celotne Slovenije. Sredinec in mezinec stiska Koroško, Gorenjsko, Tolminsko, Goriško, Primorje, Notranjsko, Belokranjsko in Dolenjsko pokrajino.
Priznam, da me je strah. Mogoče imam previde ali prebujno domišljijo in vidim nevidne stvari. Bom pa potolažen, če nas bo v videnju te grozljive simbolike več.