Lojze Peterle: slovenskim tajkunom je pot tlakoval pokojni Drnovšek

Predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle, je danes v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo, orisal 20-letno pot Slovenije, od pebisicita do danes. Peterle je povedal, da se mu zdi zelo pomembno, da smo Slovenci pred 20 leti dosegli tako veliko soglasje glede plebiscita. A občutje takrat in danes je neprimerljivo. Takrat smo videli luč na koncu tunela, danes mnogi te luči ne vidijo, pravi Peterle. Peterle ocenjuje, da se Slovenija lahko pohvali kar z nekaj dosežki, a osamosvojitev po njegovih besedah ostaja epohalen dosežek. “Vprašanje je, ali smo to priložnost najbolje izkoristili. Z vso odgovornostjo rečem, da se za to, kar imamo danes, nisem boril. Prvič po osamosvojitvi me zares skrbi za to državo. Danes imamo nezadržno zadolževanje. Zadolžujemo se za tekoče zadeve, skoraj za vsakdanji kruh. Že tretjino pokojninske blagajne pokrivamo iz državnega proračuna. Javna poraba je bila ob odhodu moje vlade pod 42 odstotki. Kje je danes? Koliko je bilo takrat birokracije, koliko je je danes? Je bilo v zadnjih dveh letih res treba zaposliti 1400 novih uradnikov?” se sprašuje Peterle.

Sedanji evroposlanec se je dotaknil v zadnjih letih razvpitega slovenskega tajkunstva: “Formalne podlage za tajkunizacijo so bile izgrajene na podlagi Drnovškovega modela privatizacije. Managerska privatizacija je bila ves čas v zraku. Zgodila se je tako, da je močno zavrla gospodarstvo in še posebej poslabšala status bank. Pravila pravne države smo pri nas zamenjali za pravila požrešnosti. Nekateri so zase želeli preveč. Zdaj država plačuje za lakomnost posameznikov in se banke že tretjič sanirajo.”

Peterle je spregovoril tudi o večnem vprašanju v Sloveniji; kdo ima več zaslug pri osamosvojitvi. “Ne potrebujemo diskusije o zaslugah, ampak jasen zgodovinski spomin. Če osamosvojitelji ne vidimo osamosvojitve kot izraza kontinuitete nekdanje totalitarne ideologije, pač pa kot prelom z njo, imamo za to vso pravico. Danes poskuša vladajoča elita povezati osamosvojitev z OF in letom 1941. A to ne gre, na isti imenovalec lahko spravimo domoljubnost in odpor proti tuji sili, ne pa revolucionarne govorice partije, ki je monopolizirala OF in boj proti okupatorju, vse skupaj pa s tragičnimi posledicami zlorabila za prevzem oblasti. Osamosvojitev je pomenila novo politično paradigmo. Vojna leta 1991 je Slovence poenotila. Po njej ni bilo krvavega dogajanja kot po drugi svetovni vojni. Če rečem, da nasprotujem relativizaciji osamosvojitve s postavljanjem le-te v ideološko politični okvir interesov nekdanje vodilne politične sile, potem to pomeni, da želim samo jasne kategorije, ne stare ali nove ideološke megle. To je zelo pomembno tudi za mlade, ki v naših šolah o osamosvojitvi ne dobijo primernega pouka o osamosvojitvi. Mimogrede, ključni razlog za nastanek nove veteranske organizacije je ravno poskus zamegljevanja zgodovinskega spomina na osamosvojitev,” pojasnjuje Peterle.

Peterle je v intervjuju za STA še opozoril, da počasi prihaja čas za spremembo ustave, tudi v kontekstu neuspešne vlade kot jo imamo denimo v Sloveniji sedaj. “Imamo tako ustavo, da če se ne zgodi nekaj zelo posebnega znotraj same koalicije, smo obsojeni na štiri leta take vlade. Še dve leti tega, jaz res ne vem, kako bo izgledal finale: imamo predsednika vlade, ki teka gor in dol po igrišču, hkrati bi streljal na tri gole, zadene pa ne nobenega. Vsi skupaj bomo morali premisliti, vsak volivec. Danes ljudje pravijo: vsi so isti. Niso vsi isti, a včasih je težko ločiti.”

Lojze Peterle in Janez Janša: prvi slovenski premier in prvi slovenski obrambni minister (1990). Dvajset let po plebiscitu za samostojno Slovenijo je Peterle evropski poslanec, Janša pa prvak opozicije, ki se spet (uspešno) poteguje za prevzem oblasti v Sloveniji. Aktualna vlada je po Peterletovih besedah neučinkovita, premiera Pahorja pa je opisal kot nogometaša, ki hkrati strelja na več golov, zadene pa nobenega. 

Foto: Vasja Šabeder