Ptujski podjetnik direktorja Taluma in vidnega člana SD Danila Topleka obtožil izsiljevanj in groženj

Zgodba, ki jo je že pred mesecem dni odprl tednik Demokracija, je v zadnji številki tega tednika, kulminirala z zanimivim pričanjem ptujskega podjetnika Sama Majcenoviča. Majcenovič je namreč na komisiji za nadzor javnih financ v državnem zboru povedal veliko zanimivih stvari o Danilu Topleku, vidnem članu Pahorjevih socialnih demokratov, sicer pa direktorju Taluma in predsedniku nadzornega sveta Nove Kreditne banke Maribor. Toplek naj bi Majcenoviču med vrsticami celo grozil in ga izsiljeval za denar.

Že oktobra so pri Demokraciji ugotavljali, da je Toplek tihi družbenik v ptujskem podjetju Schop, ki je v preteklosti veliko poslovalo s Talumom. Poslanec Zvonko Černač (SDS) je takrat dejal: »Politično-gospodarske elite so v slabih dveh letih vaše oblasti dobile izjemno gospodarsko in politično moč pa tudi imuniteto.« Ob tem je omenil primer Topleka kot enega od dveh tihih družbenikov v podjetju Schop, to pa ima v lasti Gradbeno podjetje Ptuj, ki je v poslovnem odnosu z državnim Talumom. Černač je tudi dejal, da bi moral Pahor Topleka pozvati k odstopu, in pojasnil, da je Toplek tudi tretjinski lastnik zasebne družbe Vesol, ki je na zemljišču Taluma zgradila sončno elektrarno, njena tretjinska lastnika pa sta sin in hčerka predsednika uprave banke Factor, ki jo med drugim obvladuje družba ACH oziroma nekdanji predsednik državnega zbora Herman Rigelnik. Sin predsednika uprave banke Factor Blaž Pesjak ta čas vodi tudi začasno upravo Merkurja. Černača je zato zanimalo, kaj bo predsednik vlade storil, da se takšni primeri v prihodnje ne bodo dogajali. Pahor je zagotovil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da pa so za primere kršitev dolžni skrbeti pristojni organi. Po teh dogodkih so se stvari toliko spremenile, da so o Toplekovih dejanjih odločali nadzorniki Taluma, ki pa so ugotovili, da »predsednik uprave Taluma Danilo Toplek kot skriti lastnik podjetja Schop in posredno Gradbenega podjetja Ptuj ni bil v konfliktu interesov«.

Komisija državnega zbora za nadzor javnih financ, ki jo vodi Andrej Vizjak, je na 10. nujni seji, ki je bila v začetku oktobra, razkrila vso bedo Toplekove zgodbe, piše v zadnji številki Demokracija. Vizjak, poslanec in nekdanji minister za gospodarstvo, je na sejo uvrstil samo eno točko dnevnega reda, in sicer problematiko tihih družb in tihih družbenikov v družbah, ki poslujejo z državo ali s podjetji v posredni ali neposredni državni lasti. Na sejo so povabili tudi predstavnike vlade, ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za finance, Danila Topleka in Sama Majcenoviča, nekdanjega lastnika družbe Schop, ter Boruta Berharda, direktorja Gradbenega podjetja Ptuj. Seje sta se udeležila le državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Vilijem Pšeničny in Samo Majcenovič, Toplek in Berhard pa svoje odsotnosti nista niti opravičila. Andrej Vizjak je uvodoma opozoril na problematiko tihega družbeništva v podjetjih, kar je ponazoril z naslednjim primerom: »Lahko se pojavi na primer, da je predsednik uprave Darsa tihi družbenik SCT. Lahko se pojavi, da je tihi družbenik kateregakoli izvajalskega podjetja v državi direktor državne firme, ki daje posle temu podjetju, zato mislim, da je to nesprejemljivo. Še več, iz neuradnih virov je bilo celo slišati, da je v konkretnem primeru gospod Toplek, ki je bil tihi družbenik Gradbenega podjetja Ptuj, zahteval 5 milijonov evrov za to, ker je bilo to gradbeno podjetje prodano in je želel svoj delež v tej družbi, ne da bi vanjo kakor koli vložil kapital. To je v nasprotju z zakonom, če je seveda res.« Omenil je še možnost spremembe zakona o gospodarskih družbah, na kar mu je Vilijem Pšeničny odgovoril: »V ministrstvu za gospodarstvo smo zelo temeljito preučili vse možne scenarije in poglede na to zadevo in menimo, da sprememba zakona v smislu omejevanja določenega ravnanja na podlagi lastništva ne bi bila primerna niti potrebna.« Dejal je še, da je za gospodarsko ministrstvo dovolj, da morajo poslovodstva ravnati v skladu z dobrim gospodarjenjem, in podobno. Na Vizjakovo vprašanje, kakšno je stališče ministrstva glede nezdružljivosti za direktorje družb v večinski oziroma v državni lasti, ki pravzaprav gospodarijo z davkoplačevalskim denarjem, pa je Pšeničny odvrnil, »da bi se ta zadeva dala zelo preprosto rešiti že pri Kasu, se pravi tam, ko se mora vsak od kandidatov za funkcije nadzornega sveta ali uprave na neki način razgaliti in povedati, kje je solastnik, kje deluje. Mislim, da je bilo to vprašanje do sedaj verjetno kdaj postavljeno. Če ga ni nihče nikoli nikomur postavil, je to zame popolnoma nerazumljivo«. No, kakor koli, zdaj Kadrovsko-akreditacijskega sveta (Kasa) ni več. Pšeničny se do primera Toplek, ki Talum vodi domala 20 let, ni izjasnil.

Samo Majcenovič je na komisiji za nadzor javnih financ povedal veliko stvari v zvezi s svojo poslovno kalvarijo, na tem mestu pa izpostavljamo najpomembnejše (sledijo si po kronološkem zaporedju):

– V letih 1994 oziroma 1995 sem ustanovil podjetje Schop. Pridobili smo vsa dovoljenja in soglasja za postavitev dveh brezcarinskih prodajaln na južni meji. To je bilo izhodišče, nato so mi prijatelji svetovali, da bi bilo pametno kupili lastniške deleže Gradbenega podjetja Ptuj (GP Ptuj). To smo potem tudi storili.

– Po nakupu so se začeli zapleti. Po Ptuju je bilo slišati različne zgodbe, in sicer, da me bodo uničili,  pa tudi, zakaj sem šel v takšne nakupe.

– Leto dni smo potrebovali, da smo prišli do 51-odstotnega deleža, nato pa smo se začeli dejavneje vključevati v poslovodenje družbe. Takrat se je vključil tudi Danilo Toplek. Pravzaprav sem ga glede na različne govorice obiskal sam in prosil za pogovor. Šel sem k njemu v Talum. Povedal sem mu za govorice, da me nameravajo uničiti, on pa je dejal, da to ni res. Nato je Toplek zahteval sestanek z mojim prijateljem, na katerem mu je dejal, da se ne moremo tako obnašati, da tako ne moremo poslovati, in mu postavil različne zahteve. Med drugim je bila najhujša zamera to, da smo zanemarili njegovega prijatelja Boruta Berharda. Dejal sem, da nimam nobenega predsodka; če je Bernard lojalen in delaven, naj v firmi ostane, in tako se je potem zgodilo. Ostal je v podjetju, želel je prevzeti vodenje komerciale in komercialnih poslov, kar mu je bilo tudi omogočeno.

– V podjetju so bile zelo slabe razmere; podjetje s 120 zaposlenimi je slabo poslovalo in menim, da smo bili po uveljavitvi zakona o prisilni poravnavi, likvidaciji in stečaju med prvimi, ki smo šli v ta postopek. Po prisilni poravnavi so se stvari nekoliko umirile in dogovorili smo se, da Bernard lahko ostane v podjetju zaposlen še naprej. Osebno sem želel v tem obdobju svoj poslovni delež dezinvestirati, da bi s tem pokril določeno izgubo v tej naložbi, saj sem za nakup deležev najel posojilo pri Banki Koper.

– Po letu 2004 se je začelo kazati boljše vzdušje v okolju. To je bilo tudi zaradi takratne konjunkture. Gradbeno podjetje je pridobivalo več del, stvari so se normalizirale.

– Tako so se postopoma začeli pojavljati nekateri interesenti, da odkupijo delež GP Ptuj. To me je nekoliko presenetilo, ker sem se že sprijaznil s tem, da te investicije ni mogoče dizeinvestirati. Takrat sem svojemu pomočniku Borutu Bernhardu tudi povedal, da so se pojavili interesenti, ki bi radi odkupili podjetje za približno 10 milijonov evrov.

– Zadeva je postala zelo vroča. Predvidevam pa, da je Bernhard to, kar sem mu povedal, takoj prenesel Danilu Topleku, saj sta me oba začela na neki način izsiljevati, da moram podpisati določene dokumente. To mi je izrekel Bernhard v moji pisarni.

– Naslednje dni sem obiskal naša gradbišča v Talumu, kjer sem se na svojo željo srečal s Toplekom. Govoril pa mi je, da sem sicer pameten dečko, da naj takšen ostanem tudi naprej, da pa verjetno ni nobene potrebe, da bi se kdo kam odselil, da jaz vem, če on dvigne telefon, da je ponavadi tako, kot si to on zaželi, oziroma če ima kakšno prošnjo do nekoga, da njegova sestra dela na sodišču itd.

– Dogovorjeno je bilo ponovno srečanje, ki ga je predlagal Toplek, in sicer z neko žensko. Gospa je dobila nalogo, da bo pripravila nekaj, seveda nisem vedel kaj. Posledica tega sta bili dve pogodbi o prodaji mojega deleža.

– Leta 2005 je nastopila nova vlada, sprejet je bil nov zakon o kapitalskih dobičkih, marca 2006 pa mi je poteklo 10-letno lastništvo v podjetju, zato sem se odločil, da bom delež prodal. Takrat so se začele še hujše težave. Začeli so močni pritiski okoli izplačila denarja.

– Okoli 23. ali 24. decembra 2007 sem se dobil z Danilom Toplekom, ki me je povabil v svojo pisarno. Dejal je: »Saj veš, da imam tudi jaz nekaj zasluge za to, da si ti kupil firmo. Moja največja zasluga je bila, da si lahko sploh kupil. Moja druga največja zasluga pa je bila, da nisem imel nič proti, da si lahko kupil. Ker če bi jaz kaj imel proti, potem bi šlo GP Ptuj v stečaj.«

– Toplek je rekel, da potrebuje finančno pomoč v višini 5 milijonov evrov zato, ker kupuje deleže Taluma, ki so »parkirani pri Factor banki«. »Jaz bi prosil, da mi to nakažeš sedaj, v nasprotnem primeru pa bo Bernhard vložil tožbo proti tebi.« Bil je vidno razburjen in nervozen, jaz tudi, in takrat sem se mu zahvalil za sodelovanje.

– V začetku januarja 2008 sem se dobil z Bernhardom in mu povedal, da gre za čisto izsiljevanje.

– Bernhard je nato res vložil tožbo, kot je to napovedal Toplek, in sicer za 9,5 milijona evrov. Ta tožba je še vedno na Okrožnem sodišču Ptuj, želimo pa jo prenesti v pristojnost drugega sodišča. To pa zato, ker je Toplekova sestra na ptujskem sodišču pomočnica predsednika sodišča in vodja oddelka za gospodarske zadeve. Do sedaj nam to ni uspelo, dvakrat je bila zadeva s strani vrhovnega sodišča zavržena. Dali smo ponovno zahtevo in upam, da nam bo zdaj uspelo.

– Povedati želim to, da zgodba traja že 11 oziroma 12 let. Deležen sem 12 let izsiljevanja od nekoga, ki je v državni službi, ki ima zelo dobro pozicijo, ki ima zelo veliko moč v takšni tovarni, kot je Talum, kjer niti trava ne raste, če gospod Toplek ne reče, da lahko raste.

– Še eno stvar bi rad zelo poudaril; predsednica Okrožnega tožilstva na Ptuju je žena tehničnega direktorja v Talumu, zelo dobrega prijatelja Danila Topleka. Mislim, da je bil lani zamenjan. Gre za velik splet povezav.

– S pomočjo odvetnikov sem vložil kazenske ovadbe, pred tem pa upal, da bo to storilo ptujsko sodišče samodejno na podlagi mojih navedb. Sodišče je kazenske ovadbe za sum izsiljevanja zavrglo z obrazložitvijo, da je zadeva že zastarala, potekla. V drugem primeru, to pa je zdaj že leto dni razlike, pa sploh še ni bilo obravnavano oziroma se tega še sploh ni lotila niti policija niti tožilstvo, zadeva pa še ni zastarala. Žalostna zgodba!

Danilo Toplek je po besedah Majcenoviča dobro “pokrit”, tako po strankarski liniji kot po (ptujski) sodni veji oblasti.

Foto: Matic Štojs/Demokracija