Parlament odločil: za opozicijo sporni Branko Masleša bo postal predsednik Vrhovnega sodišča RS
Poslanci so po opravljeni razpravi o za opoziciji spornem kandidatu za predsednika vrhovnega sodišča Branku Masleši, odločili, da bo Branko Masleša postal predsednik Vrhovnega sodišča RS. “Za” predlog ministra Zalarja je glasovalo 47 poslancev, “proti” pa je glasovalo 32 poslancev. Štirje poslanci so se vzdrževali glasovanja, med njimi je bila tudi Cveta Zalokar Oražem, ki vedno bolj na glas razmišlja, da bo zapustila poslansko skupino in stranko Zares. Poslanska skupina SDS je sicer uvodoma predlagala prestavitev te točke dnevnega reda, saj naj ne bi bile razjasnjene vse okoliščine domnevnega Masleševega nepravilnega delovanja v vlogi preiskovalnega sodnika v nekdanji Jugoslaviji. Koalicijski poslanci njihovega predloga niso podprli.
Ne glede na to, da bo Branko Masleša postal predsednik Vrhovnega sodišča RS, pa se bo nasprotavanje opozicije Masleši prevesilo v iskanje politične odgovornosti pravosodnega ministra Aleša Zalarja, ki je kandidata Masleša prehodno podprl. Obstaja namreč možnost interpelacije, ki bi jo zoper Zalarja vložila SDS, saj naj bi po mnenju največje opozicijske stranke Zalar pristransko ščitil Maslešo in bil v zadnjem času celo njegov “odvetnik”.
Vodja slovenske opozicije Janez Janša pa je v državnem zboru povedal, da je na Koprskem v prejšnji državi bilo na meji ubitih 50 civilistov. Po mnenju Janše je Masleša neposredno kršil Deklaracijo človekovih pravic Združenih narodov, saj je sam sodeloval pri verifikacijah ustreljenih, a ni ukrepal in preganjal eksekutorjev. Janša se je spraševal, kakšen signal bo imenovanje Masleše pomenilo za sodnike in za državljane Slovenije. Janša še meni, da je bil Masleša zgolj projekt koalicije in da mora kot tak biti tudi izpeljan ter da koalicija rabi takega predsednika Vrhovnega sodišča, ki bo delal enako kot pred 22 leti.
Mimogrede, včeraj je ugledni nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung objavil članek z naslovom Sodnik hujskač, ki govori o slovenskemu kandidatu za predsednika vrhovnega sodišča Branku Masleši. FAZ je v članku med drugim pojasnil, da je Branko Masleša v osemdesetih letih prejšnjega stoletja bil preiskovalni sodnik in partijski sekretar okraja Koper in kot tak eden izmed najbolj vplivnih mož takratnega časa. Bil je tudi predsednik sodišča, ki je izdalo zadnjo smrtno obsodbo v Sloveniji, še piše FAZ. Glede Masleševih sodniških kvalifikacij pa pri tem nemškem časniku pravijo, da so skromne in da želijo zagovorniki Masleše kljub vsem očitkom in močnemu odporu konservativne opozicije, doseči v parlamentu njegovo imenovanje. To se je danes v državnem zboru tudi zgodilo…
Branko Maslešo v državnem zboru poslanci potrdili za funkcijo predsednika Vrhovnega sodišča RS z 47 glasovi, pravosodnemu ministru Alešu Zalarju pa se zaradi predhodne podpore Masleši obeta interpleacija.
Foto: Gregor Pohleven/Demokracija
Spremljal sem celotno razpravo v parlamentu in zopet ponovim, nič novega. Čudi me, da nihče od razpravljalcev ni izpostavil vprašanja, ali bi vrhovni sodniki na občni seji glasovali enako, če bi že tedaj vedeli za vse očitke in izjave posameznih sodnikov, ki so se pojavile kasneje, ko je bilo mnenje na občni seji že sprejeto. Povedano drugače, ali so vrhovni sodniki še danes enakega mnenja. Pogrešal sem tudi več konstruktivne debate na račun očitka nasprotovanju osamosvojitvi, o katerem se kandidat sploh ni izrekel. Kot je eden povedal, je kandidat zanikal le tepihovanje, kar pa ne daje odgovora na bistveno vprašanje, to je tedanjega in sedanjega odnosa kandidata do osamosvojitve. Res si je težko predstavljati, da je predsednik vrhovnega sodišča nekdo, ki je nasprotoval osamosvojitvi. Tu se je opozicija premalo potrudila. Zelo zanimivo je bilo dalje opazovati gorečnost obeh strani pri obtoževanju oz. obrambi kandidata. Če obtoževanje razumem kot nasprotovanje kandidatu, pa se mi takoj zastavlja dilema, ali je pravno higienično, da politika tako vneto zagovarja sodnika oz. sodnika na najvišjem rangu. Kaj pa če bo jutri pričakovala protiuslugo. Čeprav osebno menim, da je kandidat bil primeren za funkcijo predsednika in da so bili očitki o verifikaciji umorov na meji, povsem zgrešeni, pa je celotno dogajanje v zvezi z njim, privedlo do prevelike razdvojenosti javnosti in tudi do šokantnega spoznanja, da je politična razdvojenost, tako izrazito in že skoraj agresivno, prisotna tudi na vrhovnem sodišču samem. Ne glede na Maslešin program, zastavljene cilje in prvotni optimizem, dvomim, da bo sedaj privedel do pomiritve strasti na sodišču temveč se bojim, da jih bo še poglobil. Postal bo predmet nadaljnjih obtoževanj in podtikanj, vseskozi ga bo spremljal madež preteklosti in bojim se, da v dobro pravosodja ne bo uspel in zmogel nič koristnega napraviti. Z njegovo izvolitvijo si je vladajoča koalicija napravila medvedjo uslugo. Škoda.
Sramota. Človek že tako grdo gleda, da se mu na obrazu vidi, da je zloben komunajzer.
Jap, Masleša je ostanek slovenskih rdečih kmerov. Če se je sama Cvetača Oranžna obrnila proti Masleši, je jasno prav vse. Tip pa res zgleda cinično.
Tile Združeni narodi so izgleda trojanski konj za človekove pravice. kako? Lep primer je Tahiti. Kjer ljudje cepajo od kolere kot muhe. Vojaki ZN pa tam zabušavajo zraven 20. 000 Washingtonovskim vojakom. Kolera je čist preprost ozdravljiva. Pa kaj tam dela ta gusarska ZN? Aja. Čuvajo, da se ne bi kdo pozdravil.
Washigtovci pa mirkajo čete ZN, da ne bi slučajno kako pomagale prizadetim.
V Bosni se je tudi lepo videlo kaj v resnici pomeni taka ZN. Nakak tak trojanski konj je tudi tale Masleša, isto kot so čete ZN za ljudi v državah kjer se pojavijo.
Pišuka Haiti in ne Tahiti.
Kursk bo pod vodo in cel svet bo žaloval. Zgodilo se bo leta 1999 ali 2000 in zagotovo avgusta,” je leta 1980 napovedala baba Vanga. Nesreča ruske jedrske podmornice se je zgodila 12. avgusta 2000.
Vanga je predvidela tudi številne druge dogodke, kar vsaj v začetku medijsko ni bilo tako podprto, toda napovedi so bile zapisane in jih je bilo mogoče vzporejati z dejanskim izhodom. Napovedala je na primer letalski napad na Beograd leta 1941, smrt bolgarskega kralja Borisa (ki jo je obiskal leto dni pred svojo smrtjo), potres v Skopju leta 1963, usodo italijanskega premierja Alda Mora, točen datum smrti svojega moža, prihod Borisa Jelcina na oblast, vdor Sovjetov v Češkoslovaško leta 1968, smrt princese Diane in mnoge druge dogodke. Menda jo je med drugo svetovno vojno obiskal tudi Hitler, a ker je iz hiše stopil vidno vznemirjen, se predvideva, da mu je napovedala neslaven konec.
Thank you for some other informative web site. Where else could
I am getting that kind of info written in such an ideal method?
I have a challenge that I am just now running
on, and I’ve been at the glance out for such information.