V afriško džunglo pade letalo, v katerem so se peljali Türk, Pahor in
Erjavec.
Ujamejo jih ljudožerci.
Poglavar vpraša Türka: “Kdo si?”
“Jaz sem poglavar države Slovenije,” odgovori Türk.
“V čevapčiče!” ukaže ljudožerski poglavar svojim vojščakom.
Nato se obrne k Pahorju in vpraša: “In kdo si ti?”
“Jaz sem poglavar slovenske vlade,” odgovori Pahor.
“V ražnjiče!” ukaže poglavar svojim vojščakom.
Nato se obrne k Erjavcu in si ga pozorno ogleduje: “Kdo si pa ti?”
“Jaz pa sem poglavah slovenskih upokojencev.”
“Upokojencev? Pri nas nimamo upokojencev. Kaj dela poglavar upokojencev?”
“Ah, nič takega. Dovolj je, da svojim upokojencem vsakih pah let
obljubim boljše čase, potem pa itak phej umhejo, pheden opazijo, da
sem jih žejne phepeljal scat?”
“Ah, dobro se znajdeš, kolega. Kaj boš, čevapčiče ali ražnjiče?”
Pravilno. Tudi Indijanci severne Amerike so imeli lepe in plemnite poteze. V plemenitosti so prekašali vse “civilizirane” narode.
Če je prišel tujec, bodi Indijanec ali Evropejec, v njihovo kočo, so mu takoj postregli z jedjo, čeprav je ni prosil. Tudi, če so sami lačni in pride tujec v njihovo kočo, so dali z veseljem zadnji grižljal, ki so ga še premogli.