Ko mački stopiš na rep zacvili: Mladina in njen Mekina

Piše: Dejan Kaloh

Danes je Mladina v svoji spletni izdaji objavila repenčasti, predvsem pa manipulativni sestavek z naslovom “Zahrbtni Kaloh”. To dokazljivo pristransko publikacijo je predvsem zmotilo to, da se je v javnosti razkrilo, po kakšni metodi se njeni novinarji gredo političnih diskreditacij.

Pojasnilo: z Mekino sem si v začetku leta izmenjal nekaj elektronskih sporočil. Mekini sem očital, da neki zapiski iz sestankov in e-sporočila ne morejo predstavljati kronskega dokaza za vpletenost v afero kogarkoli, kaj šele za takšo eksplicitno obtožbo, da je Janez Janša prejel podkupino od Patrie. Mekina mi je na moj e-poštni naslov odgovoril: “Ne, to niso kronski dokaz. Seveda ne. Zelo verjetno so zgolj določeni fragmenti.”

Že naslednji dan pa je na naslovnico Mladine z dne 12. februar 2010 čez Janšev obraz prelepil mastni tekst “obremenilni finski dokazi”, v notranjosti tednika pa je Mekina zaradi teh “dokazov” Janši že pripisal zaton njegove politične kariere. Bil sem neposredna priča v najini komunikaciji; na svoje oči sem videl eklatanten primer novinarske diskreditacije, ki očitno misli eno, piše pa nekaj povsem drugega.

Mekina mi je torej nedvoumno priznal, da ta korespondenca med posredniki ne predstavlja nikakršnih dokazov, da je v posel s finskimi osemkolesniki bil vpleten tudi Janez Janša, a v Mladini je Mekina tendenciozno trdil čisto drugače. Mekina si verjetno niti v sanjah ni mislil, da bo njegova dvoličnost kdaj razkrita, a na straneh knjige Od partije do Patrie je postala odličen primer slovenske novinarske neprofesionalnosti, celo zahrbtnosti.

Mimogrede, v knjigi Od partije do Patrie, je tudi tale odlomek:

Čisto upravičeno se lahko zato vprašamo: pa kaj pri bogu se je zgodilo s temi fanti? Po eni strani so vsi vešči svoje obrti, opismenjeni in razgledani, po drugi strani pa ustvarjajo takšne ideološko-novinarske zmazke. Po eni strani so vsi slovenskega naroda sinovi, po drugi strani pa so sposobni ustvariti toliko sovraštva do lastnega naroda in države (na primer Zgagina peticija, ki so jo podpisali vsi zgoraj navedeni osebki) ter do njihovih najpomembnejših državnih predstavnikov (predvsem do Janeza Janše, ki je bil v času te peticije predsednik slovenske vlade). Odgovor je povsem preprost: zgodil se jim je pritisk tranzicijskega tajkunskega kapitala, ki jim ukrivlja njihova novinarska peresa. Pot težo zahtev lastnikov medijev postajajo vedno bolj pisuni po nareku, apatična novinarska bitja, ki po sistemu ‘hočeš-nočeš-moraš’ objavljajo takšne tekste, ki so všeč predvsem njihovih kapitalskim gospodarjem. Janez Janša se je o pojavu novinarjev-pisunov, ki so pomagali (so)ustvariti afero Patria, in ki se je v zadnjih letih razvil v pravo epidemijo, izrazil takole: »To počnejo tisti, ki so olastninili Delo, Dnevnik, Večer, Mladino, Nedeljski dnevnik itd. Novinarji v teh časopisih pridno sledijo diktatu kapitala.« Tukaj ni več kaj dodati.  

Dejan Kaloh in knjiga Od partije do Patrie: nekateri Mladinini novinarji so že zelo nervozni, med njimi je tudi znani režimski novinar Borut Mekina.

Foto: arhiv Politikis.si

Foto: Matic Štojs