Gradimo prihodnost?

Piše: Kristijan Ploj, profesor

Razvpiti gradbeni projekt ljubljanskega župana Jankovića ter zasebnega podjetja GREP Športni park Stožice je v zadnjih mesecih zopet v ospredju zanimanja slovenske javnosti. Ne zgolj zato, ker je omenjeni projekt veljal za paradnega konja Jankovićevih predvolilnih obljub pred štirimi leti, temveč predvsem zaradi nejasne finančne konstrukcije ter velikanskega povečanja začetene vrednosti projekta, katerega financiranje je odbrila ljubljanska občina, kot so sami priznali v sporočilu za medije, na podlagi idejanega koncepta.

Projekt Stožice je praktično pokazal vso sprevrženost slovenske politične scene – v tem primeru predvsem ali zgolj vladajoče – v navezavi s korupcijo, klientelizmom in nepotizmom. Če gremo po vrsti – najprej imamo t.i. javno zasebno partnerstvo, ki sicer na papirju deluje povsem logično in razumljivo, če smo del kakega bolj razvitega ali večjega zahodnega gospodarstva, pri nas pa v praksi pomeni velikansko prelivanje sredstev iz javnega sektorja v zasebne žepe – ponavadi ljudem, tesno povezanim s tistimi, ki upravljajo z javnim denarjem. Praktične posledice gradbenih in klientelističnih povezav smo lahko videli tudi v dnevu pred napol odprtjem novega športnega kompleksa, ko se je moral neplačani podizvajalec GREP-a (!) zadovoljiti s le delom dolga v denarju, drugi del pa je dobil v stanovanjih, ki jih je zagotovila MO Ljubljana (!!).

Naslednja stvar, ki je razburila javnost, ki ji presoje ne zameglijo monumentalne stavbe, je razpis Ministrstva za šolstvo in šport, ki je bil očitno narejen v precejšnji naglici in za jasnega, kasneje tudi edinega ostalega in izbranega prosilca, torej MO Ljubljana. V vsakem primeru je bila naglica in izvedba razpisa dokaj očiten primer, kako pomagati projektu, ki mu je grozil finančni brodolom – sploh, če ga primerjamo z veliko bolj potrebno mariborsko medicinsko fakulteto, katere gradnja se zavoljo nenehnih razveljavljenih razpisov Ministrstva za visoko šolstvo odmika v nedoločeno prihodnost – če pustimo ob strani posledice obeh projekov – študenti medicine, ki bi imeli končno urejene prostore in pogoje za študij ter poklic, ki ga  v Sloveniji itak primanjkuje in pa objekta, ki bosta služila bankrotiranemu košarkaškemu klubu s tremi igralci in zadnjeuvrščenemu ter podobno finančno stoječemu nogometnemu klubu iz prestolnice.

 Stvar, ki je praktično vzbudila največ zgražanja in je razgalila aroganco in moč ter klientelistične povezave ljubljanske oblasti, pa se je zgodila na sam dan odprtja Športnega parka Stožice. Zaprtje severne obvoznice za težke tovornjake, ki ga je izvedlo Ministrstvo za promet z abotnim razlogom, da bi lahko težki tovornjaki poškodovali vozišče (prej jih deset mesecev prav nič ni bilo strah za vozišče, čeprav so se po njem vsak dan vozili polno naloženi tovornjaki z materialom za Stožice, je bila prozorna poteza ljubljanskega župana (glede na to, da je bila obvoznica za tovornake dejansko zaprta že kar nekaj ur pred dejanskim obvestilo inšpektorata in začetkom veljavnosti zapore), ki je hotel preprečiti protest neplačanih poizvajalcev podjetja GREP (s katerim naj mestna občina ne bi imela veliko, če naj bi šlo za zasebno podjetje), še bolj arogantna poteza pa se je zgodila na tiskovni konferenci, kjer je župan zopet nastopil kot tiskovni predstavnik podjetja GREP in podizvajalce meni nič tebi nič obtožil laganja ter napovedal tožbe (iz katerih seveda ni bilo nič, saj se je župan, kot se je izkazalo kasneje, v maniri vladajoče politike »zmotil« o višini dolga …).

Najnovejše dejstvo, ki je prišlo na dan v zvezi s tem predvolilno obljubo in sedaj predvolilnim darilom ljubljanskega župana, je pa sama številka, za katero se je povečala osnovna cena športnega parka. V osnovnem sporazumu naj bi namreč ljubljanska občina za projekt GREP-u prispevala zgolj 2 milijona evrov, sedaj je pa ta številka na podlagi raznih »dodatnih« in »drugih nujnih« stroškov gradnje narasla na skoraj 39 milijonov evrov. In to so stroški, ki jih priznava MO Ljubljana, Grep je poslal račun za kar 56 milijonov. Resnici na ljubo je treba zapisati, da naj bi dodatna dela zahtevala tudi sama MO Ljubljana, se pa pojavlja vprašanje, če niso v teh dodatnih in nujnih delih tudi dela, ki bi morala biti vključena že v osnovni projekt.

No, za konec pa si lahko že sedaj ogledamo in preberemo marsikaj o kvaliteti gradnje v Stožicah – parkirno hišo, ki naj bi jo v kratkem prevzela MO Ljubljana, že pridno poplavlja …

Očitno je parafraza gradimo prihodnost pri nas zašla v zelo čudne vode …