Politika z dolgo tradicijo (na primeru Kočevske)
Piše: Ive A. Stanič
Kočevska je na prvi pogled podobna drugim slovenskim krajem, če odmislim podnebje in gozdove. Tudi v našem mestu ima pretežni del občanov v oblasti potrošniška mrzlica, tudi tu živijo ljudje z Balkana, v okolišu pa Romi, ki dajejo mestu poseben utrip domačnosti. Nič posebnega, bi lahko rekli, toda posebnost se skriva nekje drugje. Nas označuje in oblikuje politika. Politika z dolgo tradicijo. Med seboj sta si izmenjavali dominantni položaj zaporniška politika in politika izgradnje socializma. Ti dve politiki sta zaslužni, da je Kočevska postala samosvoja in edinstvena v slovenskem prostoru.
Danes je znana kot močna partizanska in pozneje komunistična enklava. Zaznamujejo jo tudi drugi dogodki, ki močno štrlijo iz zgodovinskega okvirja: Baza 20, roška ofenziva, nemška ofenziva, zbor odposlancev slovenskega naroda, poboji protikomunistov med vojno (kočevski proces) in po vojni v Rogu, vojni in politični zaporniki, zapori in delovna taborišča, zaprta območja, nasilno priseljevanje ljudi iz obmejnih območij, prihod politično preverjenega kadra, službene premestitve, zgoščena udbovska mreža, poligoni za poskusna uvajanja ruskih kmetijskih norosti … Ne gre prezreti tudi 600-letne prisotnosti kočevskih Nemcev, njihovo občečloveško zapuščino in totalno izpraznitev dežele po njihovi izselitvi.
Zaradi politične (partizansko-socialistične) dominacije, zaradi postavitve Mačkovega peskovnika in uvajanja čudnih in nenaravnih komunističnih eksperimentov je dežela precej zaostala. Tudi »suho zlato« (les) kraju ni moglo pomagati na zeleno vejo. Zdi se, da nad mestom še vedno lebdi nevidna roka nekdanje partije, ki ureja življenje po takratnih načelih. Nekateri dediči starih revolucionarjev so še vedno prepričani, da so volitve le sredstvo za ohranjanje oziroma nadaljevanje komunistične preteklosti. Zato je na Kočevskem tako, kot je. Zato na Kočevskem kraljuje levica, ki vsevprek razlaga in poučuje demokratično manjšino o tistih človekovih pravicah in zmotah, ki jih je desetletja nazaj prav ona pridno kršila.
To, o Udbi po udbi lahko potrdim!
http://rado.blog.siol.net/2009/05/
Spoštovani Ivo!
Rdeče enklave so ostale še marsikje po Sloveniji, ne samo na Kočevskem. Denimo v Novi Gorici, Trbovlju, kot slišim je tudi Maribor vedno bolj rdeč. Desnica bi morala vladati vsaj ene štiri mandate, da bi se stvari vsaj malo politično uravnotežile. Stari rdeči monopoli se morajo enkrat za vselej razbiti. Se pa tolažim, da bo tudi čas naredil svoje. Čez 20 let bo od stare garde že marsikdo v penziji in pri Matildi.
Res je, marsikoga bo objela Matilda, toda škoda in zastoj na državni ravni bosta ostala. Tako kot je Rekel Ljubo Sirc za Mitjo Ribičiča: naj se s svojo kosmato vestjo peče še leta in leta. No, tako naj se tudi vlada med seboj krega in ravsa vsaj še do jeseni. Takrat bo vladni hlev tako zasvinjan, da bo že zaudarjalo. In takrat se bodo zbegani in pišmeuharski volivci lažje odločili.