Komedija 27. april
Piše: Ive A. Stanič
Živimo v času političnih komedij. Prisotne in delujoče so bile v vsej slovenski zgodovini. Običajno je bil njihov namen usmerjen zavajanju državljanov, imeli pa so tudi vlogo bolj ali manj resnih opozoril in zastraševanj. Vedno pa so take in podobne večkrat nerazumne predstave imele nek skrit namen – poleg diskvalifikacij in obtoževanj tudi likvidacije.
Pred nami je ena izmed največjih burk v času NOB: ustanovitev Osvobodilne fronte. Toliko laži, zgodovinskih nelogičnosti je hkrati in v tolikšnem obsegu težko najti. Moje stališče do tega »praznika« utemeljujem z naslednjimi dejstvi. Ena od prvih značilnostih tega fenomena je, da je slovenska partija organizirala fronto in začela po zdajšnji različici „osvobajati slovensko ljudstvo pred okupatorskimi Nemci“ – prav v času, ko so z nemškimi okupatorji prijateljevali. (Ker se torej Nemcem niso smeli upreti, so se uprli zahodnim imperialističnim zaveznikom in „izkoriščevalcem“.) In naivni Slovenci so tej razlagi verjeli. Šele pozneje, po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo, so se Nemcem uprli in po ukazu iz Moskve organizirali OF. Torej so z uporom bolj branili sovjetski narod kot slovenski.
Politični cirkus okrog ustanovitve OF sta si omislila Boris Kidrič in Josip Vidmar. Kot prava mojstra zavajanja sta svojemu novorojenčku najprej dala ime PIF (Protiimperialistična fronta), pozneje pa sta ga prekrstila v OF (Osvobodilna fronta). Za rojstni datum sta najprej določila 26. april, ker pa je isti dan Hitler vkorakal v Maribor in je bil takrat to zanje pomemben datum, sta se premislila in mu določila nov rojstni dan 27. april. (Podobno špekulativno spreminjanje imena si je privoščila tudi današnja vodilna stranka v koaliciji: od KPS, ZKS, SDP, ZLSD do SD.) Da je bil ta dan, 26. april ali fiktivni dan 27. april, povsem nepomemben, je potrdil takratni slovenski komunistični časnik Slovenski poročevalec, ki tako »pomembne ustanovitve« nekaj mesecev sploh ni omenil. Kidrič se je pozneje spominjal, da je bil takrat deževen dan in da sta z Vidmarjem ob kavici prijetno klepetala v Vidmarjevi buržuazni vili. (Več informacij o tem lahko med drugim dobite v knjigi Francija Škerla: Počeci partizanskog pokreta u Sloveniji in Metoda Mikuža: Pregled I.)
Slovenska partija je z lažnim in zavajajočim »praznikom« pridno nadaljevala. Za vsako obletnico OF so člani »napredne« in najbolj socialno etične partije na svetu na plakate narisali oboroženega partizana, kako varuje kmete pred napadi okupatorjev in pred napadi »bele garde«, ki jih do poletja 1942 sploh še ni bilo. (No, bele garde v Sloveniji nikoli ni bilo, bila je v carski Rusiji do oktobrske revolucije in prve svetovne vojne v začetku prejšnjega stoletja.) Danes vemo (nekateri nočejo vedeti), da so pred partizanskim nasiljem varovale premoženje, svojce in ostale vaščane vaške straže in ne partizani pred lastnim nasiljem.
V nadaljevanju je bil 27. april ves čas podvržen velikim »umazanim« usklajevanjem. In to še danes. Prekrstili so ga v Dan upora. S tem so zabredli v novo laž. Kot državljan samostojne in demokratične države Slovenije zahtevam uradno in javno pojasnilo: Kdo se je 27. aprila 1941 uprl in komu se je uprl? Čas je, da po skoraj 70. letih vladajoča politika s svojo stroko vendarle pojasni to namerno zgodovinsko zmešnjavo, ki našemu narodu prav nič ne koristi.
Zanimivo bi bilo podobno seciranje narediti še za 25. december in 15. avgust. 😀
Veste kaj bi bilo najbolj pametno za narediti? 27.april preposto ukiniti, in ta dan prost dela prenesti na 3. januar. Tako bi po novem letu imeli prosto 3 dni kot vsi normalni evropski narodi, pa še rešili bi se ta partizanske navlake.
“Kdo se je 27. aprila 1941 uprl in komu se je uprl? ”
Predhodniki domobrancev vendar! Z leti so se organizirali v sestavo sil tretjega rajha in ga najedali od znotraj. Najedali so ga še konec leta 1944, ko so jih partizanske sile vabile naj stopijo ven in naj najedajo Nemce še malo od zunaj.
Domobranci tega niso hoteli, zato so se jim celo zavezniki odrekli in jih iz pliberškega polja zavestno poslali v smrt.
Morala: “Najedanje od znotraj, zna biti problematično – bolje je najedanje od zunaj”.
Kaže, da pod milim nebom ni junaka, ki bi politično stanje ob koncu aprila 1941 realno ocenil in odgovoril na temeljno vprašanje, kdo se je 27. aprila uprl in komu se je uprl. Resen odgovor na resno vprašanje bo povsem dovolj. Zavajanje z nekakšnim najedanjem od zunaj in znotraj je otročje blefiranje, neprimerno za resno debato in znak šibkega znanja in vedenja o naši polpretekli zgodovini.
Meni sploh ni jasno zakaj bi bilo potrebno obhajati neke datume iz bivše juge. Kaj imamo Slovenci s tem datumom?
abc,
zdi se da ne poznaš najbolj repertoarja orodij pri dialogu. Namreč indirektne metode dokazovanja. Poveš nekaj absurdnega, zato da dokažeš nekaj nasprotnega od prvotne trditve.
Silvo,
točno tako! Toda to je praznik (in še kaj), s katerim v Sloveniji oblastniški brstiči prejšnjega sistema vzdržujejo komunistični sistem ter za trajno vsidranje težijo k neki novi obliki federacije vsaj z delom prejšnje Jugoslavije, in posredno s Srbi, v krepkejši navezi z Rusijo.
Taka so pač pravila tranzicijske agitpropovske mašinerije. Vse bolj trdno komunistično jedro, ne sme razkriti javnosti, da gre v bistvu za oživljanje stare federacije, v prvostopenjskem okvirju SHS. Slovenci se nacionalno in humanistično prebujajo, zato je (prej rdeča zdaj rumena) slovenska kamarila vse bolj v strahu za svoj obstoj. Združeni so močnejši, zato se prek arbitražnega sporazuma približujejo Hrvaški – paktiranje s Srbijo pa še sledi.
No, laži okrog prihajajočega praznika pa ni še nihče demantiral.
Heh!
ABC pač zapiše, kar ga je volja, a zapisano tudi drži?
Dejstva kažejo drugače. Levica: SD, LDS, Zares, Liberalna akademija, Forum 21, so razklani kot še nikoli doslej. To se vidi vsako jutro, ko “odpreš” medije.
Če obstaja kakšno trdo jedro, je to nedvomno SDS-ovsko jedro. Iz vsake napake levice, organizirana desnica potegne svoj mamsimum. Nobenega dvoma ni, da je zadeva odlično vodena in dobro premišljena.
Da se razumemo, tudi sam sem proti Arbitražnemu sporazumu!