Leni, nerazgledani in zavistni

Piše: Ana Jud, publicistka

Zakaj Slovenci nimamo evropskih plač? Bridko vprašanje rado obvisi nad slovensko družbo. Vsakič, ko se ljudje spomnijo, da bi radi več denarja, večje plače. In to je praktično non-stop, skorajda vsak dan. Ko se ta ali oni sindikat, ostanek bednega nepreživetega socializma in v današnjem času, vsaj v naši državi, zgolj podaljšana roka te ali one politike, spomni, da bi tej ali oni, eni ali isti, politični opciji podržal berglo za doseganje njenih lastnih ciljev, za delavce in njihove pravice pa je dovolj že kakšen skromen dodatek, par evrov. Pa je. Za silo. Za nekaj mesecev, kvečjemu za eno leto – in potem se »bitka« zopet začne. Znova. Za nov drobižek, za novih nekaj evrov. A da ne bom podobna nesmiselnim parolicam raznih semoličev in njemu podobnih, naj najprej konkretno odgovorim na vprašanje iz prvega stavka: dejstvo je, da Slovenci nimate evropskih plač, ker si jih preprosto ne zaslužite. Vsak malo bolje podkovani ekonomist bi vam lahko razložil, da plače lahko oz. celo morajo rasti sorazmerno s produktivnostjo, ki predstavlja čisto vrednost dela; in ker je v Sloveniji produktivnost precej nizka, so temu primerno nizke tudi slovenske plače; recimo, če pogledamo gospodarstvo EU, je produktivnost naših obrtnikov v bistvu ena najšibkejših točk. In?

Kaj Slovenci imamo? Glih posebej močno razvite industrije že ne, kajne? Skorajda vse, s čemer so vas v preteklem režimu krmili, da je menda top slovensko gospodarstvo, se je bolj ali manj izkazalo za navadno laž – ker se po razpadu »našega« jugoslovanskega trga številna slovenska podjetja niso znala usmeriti na druge tuje trge. Prej ali slej so se takšne zgodbe nato končale tragično. Zadnji primer, ki že nekaj mesecev odzvanja v slovenski javnosti, je že večkrat omenjena Mura. A pustimo danes Muro, saj ne verjamem, da se o njej sploh še da povedati kaj, kar bi lahko padlo na plodna tla. Bolj zanimivo je vprašanje, zakaj je slovenska miselnost takšna kot pač je: zatohla, zavistna, celo lena. In majhna, a niti približno ne mislim na ozemeljsko majhnost, kajti dejstvo, da je Slovenija majhna državica, že ne more biti razlog, da je tudi mentalni razvoj naroda majhen, saj okoli države ni potegnjena dvometrska žičnata ograja, ki bi nam preprečevala razgled vsenaokoli, mar ne!? In še več: slovenska miselnost je katastrofično neambiciozna. No, da ne bo pomote: vse to ne preseneča. Ambicioznost je v Sloveniji slaba lastnost. Še huje: celo žaljivka. Ne smeš biti ambiciozen in pika. Zakaj? Ker je ambicioznost pri Slovenčkih že tretirana kot pohlep in celo požrešnost; kar seveda še zdaleč ni eno in isto. Primer: pohlepen je bil, denimo, Boško Šrot, ki je hotel v kratkem času doseči enormno bogastvo in je za svoj pohlep uporabil in zlorabil vsa možna sredstva, ki so mu bila na voljo, ambiciozen pa je, recimo, Igor Akrapovič, eden redkih slovenskih podjetnikov, ki je resnično uspel z lastnim znanjem, voljo in garanjem. Raznoraznih šrotov je v Sloveniji veliko, Akrapoviču podobnih pa blazno malo. Torej: v Sloveniji ni ambicioznosti. Če ni ambicioznosti, ni inovativnosti, ni napredka. Ni podjetij? Ni konkurenčnosti. In ja, seveda, ni dobro stoječih podjetij. Če ni konkurenčnosti in dobro stoječih podjetij, ni uspešnega gospodarstva. Kaj to pomeni? Veliko. Da, recimo, ne more biti zagotovljena socialna država, ja, ravno tista socialna država, ki jo vsa politika in njeni sindikalisti na vsa usta in ves čas opevajo, v resnici pa bi res lahko vedeli, da svet ne temelji na sociali, ampak na ekonomiji. Oboje hodi z roko v roki. In brez slednjega ni ničesar drugega. Ne bi bilo slabo, če bi se slovenske svete krave in njihovi sateliti malo razgledali o tem, kajne? In res res res ne bi bilo slabo, če bi se znebili – po mojem skromnem mnenju – najslabše lastnosti, ki tare ta narod, če ga pogledam skozi oči kolektivizma: to je zavist. Čemu toliko zavidanja? Metanja polen pod noge? Bog ne daj, da bi sosed imel nekaj, česar jaz ta hip še ne morem imeti? In zakaj razmišljanje: če jaz ne smem imeti, potem tudi sosed ne sme imeti?

Pred kratkim sem na Facebooku objavila status: … če bi v Sloveniji idiote merili s števcem na kvadratni meter, bi števec počil … In kot vsi moji statusi, je tudi ta doživel lep odziv. Večina se je strinjala, ja, če bi v Sloveniji idiote merili s števcem na kvadratni meter, bi števec res počil. Epilog? Sloveniji ne vlada kritična masa. Sloveniji vladata že prej omenjeni nepreživeti socializem in vaška zatohlost. Od prvega ste leni, ker vam je prejšnji režim dobesedno »k riti« prinesel vsaj tisti minimum, ki ste ga rabili za preživetje; bili ste navajeni, da je država poskrbela za »vse«, pa čeprav v resnici ni poskrbela za nič, a glavno, da niste bili lačni in da vas pozimi ni zeblo … pa je to že bilo dovolj, kajne? No, od drugega ste pa nerazgledani – le zakaj bi prebirali tuje medije, če pa vam kakšne Slovenske novice in ostali krasni slovenski mediji spet »vse« prinesejo na pladnju? Kri in spermo. Ali kako se temu že reče? Preprosto: to je to, za tak denar.