Cesta generala Maistra namesto Titove ceste

Piše: Dejan Kaloh

Danes je Dan Rudolfa Maistra. Brez njega bi Mariborčani in okoličani danes govorili nemško. 23. novembra 1918 je Maister skupaj s svojimi soborci za severno mejo (samo v nekaj tednih je Maister uspel zmobilizirati 4000 mož) razorožil in spodil nemško zeleno gardo in dosegel, da so Maribor, Spodnja Štajerska in del Koroške ostali del slovenskega ozmelja. Rudolf Maister je vsekakor eden izmed največjih sinov slovenskega naroda, ki je v ključnih trenutkih pokazal kako se bori za slovensko zemljo in za slovenski narod. Hitro, odločno, brez obotavljanja. Maister je še kako aktualen tudi in predvsem danes. Danes, ko nam naši južni sosedi pred očmi vse Evrope kradejo našo zemljo in naše morje, bi še kako bil dobrodošel kakšen “maister”, ki bi udaril po mizi in rekel: nikoli ne bomo dali svojega!

Pahor seveda ni Maister in pred 25. junijem 1991 ni bila nikoli uveljavljena sredinskega meja v Piranskem zalivu, čeprav se je sedaj de facto držita obe državi, seveda vsled izogibanja kakšnih večjih meddržavnih napetosti. Dejstvo je, da so po tem datumu Hrvati dejansko začeli izvajati jurisdikcijo tam (velja tako za morje kot za kopno), kjer je prej niso imeli. To velja še posebej za Piranski zaliv, ki so ga mimo vseh mednarodnih in zgodovinskih dejstvev enostransko preimenovali v Savudrijsko valo in si ga polovico kar prisvojili. Slovenija je namreč pred 25.6.1991 jurisdikcijo izvajala v celotnem Piranskem zalivu. Sicer pravno nikoli potrjeni prisvojitvi našega morja se Hrvati ne bodo nikoli odrekli, z arbitražnim sporazumom pa bodo svoje predatorsko ravnanje tudi mednarodno legalizirali. In na tej točki bo Pahor doživel svoj največji politični poraz, Slovenci pa bomo zaradi “nemaistrov” še enkrat več izgubili del slovenskega ozemlja.

Pa bodi dovolj besed o Pahorju, danes je Maistrov dan. Najmanj kar bi še lahko storili Mariborčani za klenega slovenskega generala, bi bilo preimenovanje Titove ceste v Cesto generala Maistra. V Ljubljani so nam že vzeli Štajersko cesto in jo poimenovali po nekdanjem diktatorju, glavna mariborska vpadnica pa njegovo ime še vedno nosi. Samo Mariborčani lahko svoje ceste poimenujemo kakor jih hočemo. In nenavsezadnje bi bil čas, da Tita za vedno odvržemo na odpad zgodovine. Včeraj je bil na nacionalki gost grof Nikolaj Tolstoj; kar ni se mogel načuditi temu, da so v Ljubljani poimenovali ulico po Titu. Dejal je, da je to primerljivo temu, kot da bi v Berlinu bila Hitler strasse ali pa v Rusiji Stalinova doroga. Zadnji čas je torej, da se mariborska Titova cesta poimenuje v Cesto generala Maistra. Da se glavna mariborska prometna žila končno poimenuje po človeku, ki je dokazano naredil nekaj za slovenski narod, za razliko od teatralnega moža v beli uniformi, ki so ga vse dneve, od Bleda do Brionov samo pitali, on pa je z bogato obložene mize metal le drobtinice za rajo. In seveda – tudi on je dopustil, da smo po drugi svetovni vojni Slovenci izgubili velik del našega zahodnega ozemlja.