Vse kar je zainteresirana javnost in posebej Joško Joras ter primorski prebivalci neurejene južne meje izvedela ob robu Strateškega foruma na Bledu, je bilo sledeče: pogovori potekajo, dobro nam kaže, dela je še veliko, zaupanje se je povečalo, o podrobnostih ne moremo govoriti. Zdi se, da je izraz tiha diplomacija samo krinka za besedni pingpong in za zastoje v pogajanjih glede mejnega vprašanja. Če bi prva diplomata že imela kakšno resno in konstruktivno rešitev v žepu, bi to že vsekakor z nasmejanimi obrazi pred kamerami tudi storila. Tako pa sta se skupaj s Pahorjem resda smejala, to pa je bilo tudi vse. Vsi trije so bili kot strašno skrivnostni in niso hoteli njihovih razgovorov razglašati javnosti?!? Prvi hrvaški in slovenski diplomat očitno preveč resno jemljeta svoj biznis (po navodilih svojih šefov seveda), ljudje, ki pa živijo ob meji, pa od takšnih velikih “skrivnostih” nimajo prav nič.
Joj, kako smo nasmejani in skrivnostni
Foto: Borut Peterlin
Čeravno je Slovenija prisegla na tiho diplomacijo, ta le ni tako tiha, da ne bi zvedeli, kaj je končen cilj sporazuma o meji med Hrvaško in Slovenijo.
Ta cilj je definiral Peter Toš v eni zadnjih številk Dela in se na najkrajši možni način glasi: Potrdi se kopna meja z majhno modifikacijo ob Dragonji, na morju se definira obalni pas ob Savudrijski obali in poveže mejo do obstoječe meje z Italijo, kjer nastane točka tromeje. Za plovbo po hrvaških vodah pa skelenta obe državi pogodbo ki bo zagotovila svobodno plovbo vsem ladjam v pristnišče Koper (ta pravica izhaja že iz obstoječega mednarodnega pomorskega prava).
Seveda se ne bo nič globalnega spremenilo. Vse bo ostalo isto kot je. Majhna modifikacija? OK, par bajt bo šlo na hrvaško stran, par pa na slovensko, katastrsko mislim. Čisti dokaz, da se politika na obeh straneh ni sposobna dogovoriti prav nič, še najmanj pa naša, ki je v vsej tej zgodbi tudi največ izgubila.
živa beda.v samostojni slo še nismo imeli zunanjega min. ki bi bil dorasel svoji vlogi.žbogar bi mogo bol pogumno nastopat v javnosti ne pa da je kakor ena cota.
Žbogar je totalno v inerciji. Je le kimavec še večjemu pahorjanskemu kimavcu, ki kima preostali koaliciji. Vse skupaj je eno samo kimanje in solzavost. Take medle vlade še samostojna Slovenija ni videla.