Ivan Kramberger ml. o polnoletnosti Slovenije

Piše: Ivan Kramberger ml.

Slovenija je polnoletna in ob koncu govora predsednika države smo včeraj lahko slišali Gaudeamus igitur, ki ponazarja sicer konec srednješolskega obdobja in ko se dijaki odločajo kaj želijo v življenju postati.

Kaj želi Slovenija postati, je sedaj vprašanje? V 18. letih t.i. tranzicije oziroma prehodnega obdobja smo dosegli skorajda vse. V svoje vrste nas je sprejela OZN,  pridružili smo se zvezi NATO, sprejeti smo bili v Evropsko unijo. V tem obdobju smo predsedovali varnostnemu svetu OZN, svetu ministrov, OVSE-ju in nazadnje smo predsedovali Evropski uniji in si tako pridobili mednarodno veljavo.

Besede, ki jih je izrekel predsednik so izzvenele z rahlo kritiko do državljanov in državljank, češ, da smo premalo naredili za skupnost, razvoj, industrijo in premalo za socialo. Predsednik je posebej poudaril, da premalo skrbimo za mlade družine in mlade, ko si iščejo prvo službo in stanovanje.

Danes je poglavitno vprašanje reševanje spora s sosednjo nekoč bratsko republiko Hrvaško, ne pa reševanje problemov, ki se dogajajo znotraj domače države.

Od nas mladih je odvisna prihodnost države in zdajšnja vlada se premalo zaveda pomena mladega kadra za razvoj Slovenije. Nihče se ne vpraša, kam gre mladi kader z znanstveno in akademsko izobrazbo po končanem študiju. Kam potuhne cvet slovenske inteligence ko doštudira?

Zelo malo je raziskano področje migracije mladega kadra, koliko znanstvenikov si svoj kruh raje služi v tujini kot doma.

Lep primer naše manj razvitosti je Prekmurje, ki vsako leto da kar nekaj uspešnih diplomantov, ki so specializirani na raznih področjih znanosti. Koliko se jih vrne nazaj domov? Redko kdo, so pa izjeme, ki potrjujejo, da Prekmurje potrebuje svež mlad kader, ki bo najmanj razvito regijo rešil pred socialno bombo, ki preti nad Muro in ostalimi podjetji v Pomurju.

V Sloveniji se bomo morali počasi zavedati, da le nismo najbolj razviti v regiji kot smo bili pred več kot dvajsetimi leti v »balkanskem okrožju«.