Jože Činč o svojem rojstnodnevnem darilu in o tem, zakaj vedno pušimo na Eurosongu

Piše: Jože Činč, entertejner

Boug daj, ludstvo…Ko sem tuhtal kako naj začnem danes s pisanjem, sem sam sebi dejal:« daj pusti fuzbal, si že zadnjič nekaj…« Se spomnite zgodbe prejšnjega tedna o »Murini« mareli? Zdaj si le želim, da vsaj dva tedna v Lublani ne bi deževalo! Preberite si jo še enkrat, če vam je, da vam bo bolj jasno zakaj danes še par besedi o tej temi. Za svoj osebni praznik sem si »podaril« karto za Murino gostovanje v Spodnji Šiški pri Olimpiji. In kaj dobim za darilo? SEDEM (7!!) komadov v Murinem golu in totalno razočaranje. Pavlin & Co. so »naše« razbili »ko buba zvečku«. Rudonja je 90 minut letel mimo Murinih mladcev, ki so že od 30.minute dihali na škrge (saj je bilo res malo soparno,haha). Rudi,kapa dol! Me je pa presenetil prihod Murinih navijačev (za cel avtobus jih je bilo), ki so nekaj dni poprej ostali brez enega svojih članov(smrtni primer) in so tako bodrili muraše kot, da bi le-ti igrali eno najpomembnejših tekem kariere! Tudi navijačem-kapa dol! Do poda!! Jim je pa vseeno pri 7 golu Olimpije »počil film« in so začeli z: «TO JE SRAMOTA!« In to povsem po pravici! Ni nas bilo malo na tekmi (Prekmurcev), ki nas je bilo resnično sram! In če sem prejšnji teden le malce okrcal ekipo in klub, bi jim zdaj najraje primazal eno »rejdno« klofuto. Pa to ni nič (NULA) fantje od fuzbala, niti j od jajc! In sem šel s stadiona in preklinjal..j….ti tako darilo…

O tem, če je sramotno tudi to, da se »naši« izvajalci (spet) niso uvrstili v finale Eurosonga, se in se še bodo lomila kopja. Vsepovsod debate, pisarije, zakaj nam spet ni uspelo itd… Meni osebno komad že na Emi ni bil nič posebnega (res, da je izstopal, samo to), popolnoma »straight« (pravilno v angl.?), raven, enak od začetka do konca. Tudi dama z visokim glasom mi ni dvignila pulsa, pa tudi to skrivanje za zaveso mi je delovalo kot, če bi gledal oddajo, kjer imajo skritega gosta. Pa tudi njihove izjave pred Moskvo, da ne gradijo kariere na Eurosongu (kao ni jim potreben za prodor na širšo glasbeno sceno) so mi bile blago rečeno-čudne. Se pravi, zmagali smo na Emi, pač moramo v Rusijo, pa malo sem ter tja, šoping, vmes itak moramo obiskati še naše veleposlaništvo, potem moramo(?) še na polfinale pa kar bo. Ponavljam, neke pretirane ambicioznosti v izjavah pred »tekmo« v Moskvi pri njih nisem opazil. Je nastop izgledal tudi tako? Verjetno ste presodili sami. In kje je naš (SLO) problem pri teh izborih? Meni se zdi, da mi enostavno sploh ne vemo, kaj hočemo!Vedno (redke izjeme Sestre, D.Švajger, N.Derenda, nazadnje A.Gotar) probamo »ustvariti« nekaj, kar je palilo leto poprej. Praktično –»lutamo«! Njet, ne bo šlo!! Nekje sem v eni od oddaj na tv slišal, da se Slovenci tudi nekako sramujemo svojega jezika v glasbi; češ, da je nerazumljiv za Evropo itd…To je izjavil Danijel Popovič (leta ’83 četrti na Eurosongu); da so mu celo mnogi slovenski glasbeniki ob njegovem prihodu v Slovenijo (zdaj živi pri nas) svetovali, naj NE DELA pesmi v slovenščini, ampak v  svojem, materinem jeziku! Kao, bo bolj »palil«. Svašta!! Pa še en paradoks, po meni čisto primerljiv z Danijelovo izjavo: ko smo mi imeli Emo je bila na eni od komercialnih televizij  gostja Lepa Brena (okej, ikona, ampak super promocija za njo, ne pa našega zmagovalca Eme), ko se je pa dogajala (zgodila) Moskva pa gost-Oliver Dragojevič. Okej, spet ikona, ampak potem se ne čudimo, da naš folk bolj posluša glasbo naših sosedov, ex-bratov, da le –ti polnijo dvorane, naši pa-BEEEE!!

In še ena stvar je pri nas izredno »pomembna«: naš veleumni »glasovalni stroj«! Redko kdaj se je v zadnjih letih zgodilo, da se stvari pri nas NISO nekako »čudno« iztekle, ko je ta »stroj« mlel glasove. Najprej nekaj stotisoč folka glasuje po telefonu kot zmešan za svoje favorite, seveda, nato pa »zaseda« žirija (ali pa že prej, seveda), ki praktično določi »ta pravega« zmagovalca! Nacionalka si napolni budžet, nato pa sama da ali ne da glasove tistim ali tistemu, ki je njej najbolj »primeren«, ne pa folku. Primeri:Saša Lendero, pa ne enkrat; Langa tudi, in ne samo enkrat,… Lažem? Pobrskajte po spominu! Rešitev?

Pošljimo Susan Boyle, ki jo imamo vsi radi (saj nima veze, da ni Slovenka, nazorni primer letos), naj nas ona zastopa, pa tudi ni šans (no way!), da bi jo bilokatera žirija »skenslala«, ker za kaj takega (gospa je že mega-star) pa nima pri nas nobeden jajc! Druga rešitev: če se ne znamo, se raje ne igrajmo (beri:pojmo ali »vatever«) te igre, ker se je ne znamo. Saj so to že pred leti pogruntali Italijani (pa ne zaradi glasbe, da se razumemo), ki imajo svoj Eurosong (San Remo); kaj bi zapravljali denar, če ni haska; tudi Avstrijci se več ne grejo,….Mi pa se bomo še naprej izgovarjali, da Skandinavci talajo pike svojim bivšim iz Sovjetskega Sajuza glih tak, itd.,itd. Je pa mogoče tudi že skrajni čas, da Jonas povabi v TRENUTEK RESNICE gospo varuhinjo gledalcev z nacionalke in jo da na poligraf, da vidimo (in to strokovno), kje je naš Eurosong problem. Eni bi rekli,da vidimo v katerem grmu tiči zajec, jaz pa: kdo »določa« zmagovalce Eme in nam po nepotrebnem povzroča »problEME«!

Aha! Bi skoraj pozabil, da je norveški »bejbi fejsek« pometel z vso Euro konkurenco, s pesmico, kakršnih je na desetine vsako leto, ja, pa violinco je tud ‘ ‘mel,… Če drugega ne bo ostal, pa bo vsaj »one hit wonder«. Mi pa niti tega ne zmoremo. Saj res,kako že gre refren našega komada?